Zalokar, Jurij (1928–2018)

Zalokar Jurij, nevropsihiater, r. 5. maja 1928 v Ljubljani zdravnikoma Alojzu (gl. čl.) in Ani r. Kos, živi v Radovljici. Osn. šolo in gimn. (1938–46) je obiskoval v Lj. in tu 1946–51 študiral medicino, 1956 je opravil specialist. izpit. 1977 je bil prom. z dis. Rezultati katamneze 118 primerov psihoz iz shizofrenega kroga 10–12 let po hospitalizaciji in bil 1981 habilitiran za docenta. Zaposlen je bil 1951–2 kot stažist v Spl. boln. v Celju, 1952–8 se je specializiral v Boln. za duš. in živčne bolezni Lj.-Polje, 1958–62 in 1978–80 bil predstojnik psihiatr. odd. Spl. boln. Celje, 1959–62 vodil v Vojniku nevropsihiatr. odd., ki ga je tudi organiziral, 1962–78 je bil ravnatelj Psihiatr. boln. v Begunjah (od 1968 primarij), od 1980 predstojnik psihiatr. dispanz. v Šempetru pri Gor. (disloc. enota Psihiatr. boln. v Idriji), od 1985 vodja psihiatr. dispanz. Zdravst. doma v Novem mestu. — Bil je sodni izvedenec-psihiater v Lj., Celju, Kranju, Novi Gor. Predaval je na sred. šolah za med. sestre v Lj., Celju, na Jesenicah in v Novi Gor. Z referati se je udeležil kongresov: Koviljača 1967, Split 1968, Lj. 1972, Bgd 1974, Bled in Portorož 1976, Budva 1984.

Samostojne publikacije: Alkohol in alkoholizem na območju občine Radovljica (1969), Mahatma Gandhi in njegova misel (1970), Joga, znanost ljubezni (1976), O tesnobi našega časa (1983), Kratek pregled psihiatrije (1985). Štev. znanstv. in strok. članke obj. mdr. v: Neuropsihijatriji (Zgb, 1956: Schizophrenia centrencefalni sindrom; 1959: Nekaj primerov samoagresivnih tendenc pri psihopatskih stanjih), ZstV (1957: Sodobno zdravljenje deliriuma tremensa; 1959: Psihopatska stanja; 1962: Naše izkušnje pri zdravljenju shizofrenij; 1981: Raba in zloraba psihofarmakoterapije pri nevrozah in psihoreaktivnih stanjih; 1982: Organizacija psihiatričnega dispanzerja; 1983: Recesija psihiatrije), Ann Med Psychol (Paris, 1962: La névrose, problème de la personalité; 1967: De l'expansion de la psychiatrie et de l'importance des valeurs spirituelles), Revija za kriminalistiko in kriminologijo (1962: Motena osebnost v forenzični praksi; 1969: Nekaj kritičnih pogledov na razvoj socialne psihiatrije), Analih Klin. boln. dr. M. Stojanović (Zgb, 1967: Rezultati i problemi tretiranja alkoholizma u psihijatrijskoj bolnici u Begunjama; 1969: Rad Mahatme Gandhija na prevenciji alkoholizma; 1970: Problemi desegregacije psihijatrijskih bolesnika; 1971: The open door system and the civillaw responsibility of psychiatric institutions, z E. Lavrič), Alkoholizmu (Bgd, 1968: Komparacija sklonosti oboljevanja alkoholičara prije i poslije liječenja, Uporedba oboljevanja alkoholičara sa teritorijalnim prosekom), Br J Addict (Edinburgh, 1969: Contribution à l'étude des valeurs existentiales chez les alcooliques), Engrami (Bgd, 1981: Odnos suvremene kulture prema smrti i etiologija samoubojstva), Alcoholism, Rev Alcohol, Med. razgledi idr.

Z bogatim znanjem posega na najrazličnejša področja in pogosto obravnava medic. vprašanja v povezavi s socialnimi vprašanji, znanostjo, filozofijo in religijo, piše o narodnostnem vprašanju in zamejstvu (NRazgl, NŽ, Prostor in čas, Nova M, Zaliv (Trst), Znamenje, Teorija in praksa idr.). V štev. člankih išče prave smeri, vrednosti in mere v medicini, družboslovju, religiji ipd. Opozarja na dejstva, ki so jih po njegovem mnenju prevladujoče razmere bodisi zanikale, prezrle ali zasenčile. Pozorno se ustavlja ob tistem, kar sicer ne najde posluha, ker se zdi preneznatno. Zato tudi kritizira ozkosrčnost in samozagledanost. — Prim.: osebni podatki; SBibl; A. Frančeškin, Srečanja 1985, 325–9. S. G.