Zalokar, Alojz (1887–1944)

Zalokar Alojz, ginekolog, r. 12. febr. 1887 v Velikih Laščah zdravniku Ludviku in Frančiški r. Zadnik, u. 30. okt. 1944 v Ljubljani. Klas. gimn. je obiskoval v Lj. (1899–905) in Trstu (mat. 1907), medicino štud. na Dunaju in bil 1913 prom. Na dunaj. klinikah se je izpopolnjeval iz porodništva, ginekologije in kirurgije (prof. F. Schauta, L. Piskaček, O. Föderle, J. Schnitzler), marca 1918 se je preselil v Lj. 1919 je bil imenovan za prof. teoret. in prakt. porodništva na babiški šoli in za primarija na ginekol.-porod. odd. Splošne boln. v Lj., kjer je ostal do smrti. Z. je bil med soustanovitelji Med. fak. v Lj. in se zavzemal, da bi postala popolna; o tem pisal v MiD (1938: Ljubljanska medic. fak.) in ZstV (1940: Ob dvajsetletnici ust. lj. univ.). Na njegovo pobudo je drž. uprava odkupila od Kranjske hranilnice posestvo in stavbo na Stari poti (danes Šlajmerjeva ul.), kjer je bil sedež azila za neozdravljivo bolne. 1923 so poslopje adaptirali in priredili za ginekol.-porod. odd. in ga preimenovali v Boln. za ženske bolezni in porodništvo, Z. pa je postal njen ravnatelj. Njegovo delovanje je bilo obsežno. Skrbel je za vzgojo zdravniškega in babiškega kadra, gradnjo nove bolnice v Lj., ureditev javne zdrav. službe, vprašanja v zvezi z zgodnjim odkrivanjem raka na ženskih rodilih, organiziranje boja proti kriminalnemu splavu, zmanjšanje umrljivosti dojenčkov in obolevnosti za nalezljivimi boleznimi. Bil je med prvimi na Slov., ki so uvajali načela in načine dela socialne medicine. V boln. je uredil tudi prvo posvetovalnico za nosečnice v Lj. Kot študent je bil 1910–3 preds. akad. društva Sja na Dunaju. 1919–20, 1924–6 in 1941–4 je bil preds. Slov. zdrav. društva in več let Zveze naprednih jsl starešin Jadran, član vseučiliške komisije in Društva za preučevanje in zatiranje raka.

Napisal je knjigo: O ljudskem zdravju (1918); učbenika: Predavanja o porodništvu za učenke drž. babiške šole v Lj. (1921), Udžbenik za babice (Zgb 1932, s F. Durstom in M. Stajićem); poročili: Pet let ginekologije in porodništva (1925), Poročilo o ginekol. in porod. delu v l. 1920–36 (1937). Za knj. Beseda o raku (1936) prispeval razpravo Prva naloga v boju proti raku. Članke je obj. mdr. v: Glas. min. nar. zdrav. (Bgd, 1921: Abortus z gospodarskega stališča; 1923: Patologija nosečnosti in zaščita materinstva v nosečnosti), ZstV (1935: Nekaj komentarja k poročilu o ginekol. karcinomu lj. ženske bolnice; 1936: Pomanjkanje postelj in socialna služba v naših bolnicah), Med. pregledu (Bgd, 1935: 900 primerov ženskega genitalnega karcinoma), MiD (1937: Bolnišnice in zdravstvena politika), SN (1939, št. 262: Vprašanje pomoči našim porodnicam), Babiškem vestniku, LV, Radu Jsl hir. društva (Bgd), Njivi, J idr. — Od 1934 je bil sourednik MiD.

Njegova žena Ana r. Kos (1891–1979) je bila tudi zdravnica. Dala je pobudo za ust. Zveze akademsko izobraženih žen, delala v društvu Ženski pokret, pri Domu visokošolk idr. Med okupacijo je zbirala sanitetni material za partizane, skrivala in zdravila ranjence; 1942–3 je bila v internaciji (Frosinone, Treviso). — Prim.: podatki sina Jurija (Radovljica); Pirc, Bibl; 200 let lj. babiške šole, 1953, 11, 28–30 (s sliko); Kron 1934, 246; V. L(avrič), J 1944, št. 251 (s sliko); S 1944, št. 251 (s sliko); Poslanstvo slov. zdravnika, 1965. Borisov