Zakovšek, Jože (1910–1964)

Zakovšek Jože, surdopedagog, r. 26. febr. 1910 v Zagorju ob Savi rudarju Francu in Neži r. Trebušak, u. 9. dec. 1964 v Ljubljani. Po meščan. šoli se je vpisal na učiteljišče v Lj. in 1929 mat. Poučeval je na osn. šolah (Šentjernej, Podbočje pri Krškem, Zagorje, Bušeča vas, Čatež ob Savi) do 1937, ko je bil premeščen v Lj. na gluhonemnico. Izpit za pouk gluhih je opravil 1939 v Bgdu. Zaradi delovanja pri OF so ga Ital. odpeljali v taborišče Gonars. Po vrnitvi je bil od konca 1943 član RK KPS Lj.-Center, spet aretiran in poslan v Dachau, kjer je ostal do osvoboditve. Od 1945 je delal na min. za soc. varstvo oz. za soc. skrbstvo, 1951 postal ravnatelj Zavoda za gluho mladino, 1962 upok., vendar do 1963 še ravnatelj Učnih delavnic Zavoda in do 1964 predaval zgod. razvoja surdopedagogike na odd. za defektologijo VPŠ, ki so ga na njegovo pobudo ponovno odprli. Velike zasluge ima za izgradnjo novega Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Lj. (Vojkova ul.). — Članke o rehabilitaciji, problemih kategorizacije, soc. skrbstva in poklicne usposobitve gluhih je obj. od 1952 v časopisju LdP, Mladi svet, PD, Poremečaji sluha i govora (Bgd) idr. Vzgojne sestavke za mladino je pisal v Naš svet (1951–61). — Prim.: r. matice Zagorje ob Savi (ŠkALj); pokojn. spis (arhiv Skupnosti za pokoju. in inval. zavarovanje SRS, Lj.); Sonček 1940/1, št. 1; Štirideset let gluhonemnice v Lj., 1940, 30; Specijalna škola, Bgd, 1953, 71, 77; PD 1960, št. 5 (s sliko); 1964, št. 22 (s sliko); Jubil. zbornik centrov za usposabljanje slušno in govorno prizadetih na Slov., 1975, 50. Jpč.