Slovenski biografski leksikon
Zakotnik (Sakotnig) o. Dizma (ob r. Jožef), prvi zapisovalec slov. ljudskih pesmi, r. 17. marca 1755 v Ljubljani (Šiška) Janezu in Elizabeti, u. marca (?) 1793 v kraju Prusy (Šlezija). Gimn. je ved. obiskoval 1767–73 v Lj. (v gimn. izv. ga ni), filozofijo štud. v Lj. ali Gradcu, 1776 stopil v avguštinski red diskalceatov v Maria-Brunnu pri Hütteldorfu; izbral si je redovno ime Dismas a s. Elisabetha. Po noviciatu je štud. teologijo 1777–81 na Dunaju, 1780 bil ord. V diskal. samostanu v Střelinu je bil 1781–7 nem. pridigar za okraj Vroclav, od 1788 kurat v Prusyh do smrti; zadnji vpisi z njegovo roko v ž. knjigah so iz 3. marca 1793. — Kot dijak v Lj. se je gibal v preporodnem krožku M. Pohlina, ki ga je ved. pridobil za zbiranje ljudskih pesmi, medtem ko se je za zbiranje pregovorov odločil J. Mihelič (gl. SBL II, 112–3). Z. je pred 1776 zapisal pet pripovednih pesmi: o Pegamu in Lambergarju, o nesrečnem lovcu, o kralju Matjažu, o Juriju Kobili in o lipi na Starem trgu (o povodnem možu). Zbirka ni ohranjena, vsebino poznamo po Pohlinu. Najbrž sta imela Z-ove zapise v rokah tudi Ž. Zois in V. Vodnik, gotovo pa D. Dev in A. T. Linhart, ki je 1780 svobodno prevedel dve pesmi v nem. (o Pegamu in Lambergarju ter o lovcu) in ju obj. v Blumen aus Krain (1780). — Prim.: r. matice ž. sv. Peter Lj. (ŠkALj); Kidrič, Dobrovský; isti, Zgod.; Pohlin; Šaf.; Zssl I; F. Kidrič, ČJKZ 1920, 276–7; N. Omersa, ČZN 1923, 47–51; Slov. ljudske pesmi, I, 1970. Lc.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine