Zabavnik, Josip (1874–1948)

Zabavnik Josip, enolog, r. 5. mar. 1874 v Vodrancih (pri Ormožu) vinogradniku Francu in Doroteji r. Zobovič, u. 31. okt. 1948 v Jeruzalemu pri Ormožu (pok. pri Bolfenku na Kogu). Osn. šolo je obiskoval na Kogu (1880–8), kmetij. šolo v Grottenhofu pri Gradcu (1890–2) in enološko-pomološki zavod v Klosterneuburgu (1896–8). 1893–4 je opravil prakso na veleposestvih v Zajezdi in Konščini (Hrv. Zagorje), 1894–6 odslužil vojaščino v Pulju. 1898–1900 je bil referent dež. vlade v Gradcu, dve leti potujoči učitelj v Dalmaciji (okoliš Makarska — Metković), kjer je vodil obnovo vinogradov. Nato je bil pri štaj. namestništvu vinarski asistent in 1908 vinar. adjunkt, od 1909 pa vinar. inšpektor za Primorje v Trstu. Po koncu I. svet. vojne je prišel v Lj., kjer ga je Nar. vlada 1919 imenovala za vodjo vinar. odseka pri kmetij. odd. v Lj. in i. l. za kletarskega nadzornika za bivšo Štajersko (s sedežem v Mrbu). 1924 ga je kmetij. min. dodelilo z enako nalogo velikemu županstvu Mrb, 1926 je bil imenovan za oblastnega referenta za vinogradništvo v Mrbu. Ko je 1928 prešla kmetij. služba na oblastno samoupravo, je bil predčasno upokojen. Do smrti je živel in eksperimentiral v svojem vinogradu v Jeruzalemu. — Bil je aktiven član upravnega odbora KD podružnice v Mrbu, preds. vinar. odseka KD Sje v Lj., pobudnik, soustanovitelj in tajnik Vinar. društva za Sjo v Mrbu. Bil je tudi urednik za vinarstvo in kletarstvo pri K (1930–7) in urednik glasila Vinar. društva Naše gorice (1930).

Z. je bil med najbolj usposobljenimi in delovnimi strokovnjaki v času prve obnove vinogradov, ki jih je uničila trtna uš (filoksera). Osnoval in vodil je matičnjake ameriških podlag in pridelovanje trtnih cepljenk v trtnicah v Dalmaciji (Makarska), Istri (Žminj, Kanfanar), na Goriškem in v Furlaniji (Repolje — Redipuglia) ter na Štajerskem (Šmarje pri Jelšah). Hkrati je usmerjal obnovo nasadov, nadziral kakovost vina v zasebnih, zadružnih in gostinskih kleteh. Zasnoval je več poskusnih nasadov za proučevanje novih trtnih podlag in vinskih sort, uvajal nove vzgojne oblike, načine obdelovanja vinogradov in nove stroje. Med 1. svet. vojno je v Trstu vodil istrski urad za vino in oljčno olje zaradi odkupa in zamenjave z aprovizacijskimi živili in s tem reševal prehrano stradajočega ljudstva v pasivnih območjih. Bil je tudi odličen predavatelj in organizator več vinskih in sadnih razstav (tudi uredil razstavne kataloge, npr. Katalog za prvo banovinsko vinsko razstavo in vinski sejem, Mrb 1931).

Napisal je več sto popularnih člankov in jih objavil v Naši slogi (Trst), Primor. gospodarju (1910–4), K (1921–35), Naših goricah (1927–30) idr. Zanimivi so prvi podatki v poročilih o trgatvi v poskusnem nasadu v Mitrovici pri Žminju v Istri (Prim. gospodar 1914, 273–5; E 1916, št. 287). Pisal je o najširših vprašanjih vinogradništva in vinarstva, kot so vinogradniška tla in vinski okoliši, rigolanje in obdelava, ameriške podlage, vinarske sorte in tipi, naprava sodobnih nasadov, trtnic, matičnjakov, rez in oskrbovanje vinske trte, bolezni (strženova bolezen, peronospora, oidij), o dozorelosti grozdja, trgatvi, predelavi, pretakanju in čiščenju vina, letinah in prihodnosti vinogradništva glede na konkurenco z juga, o prodaji in izvozu, razstavah in kongresih, zakonskih predpisih in raznih vprašanjih obnove, kreditiranja, ocen in trgovine.

Prim.: podatki krajevnega ur. Kog; osebni arhiv sina Jožka Z-a (Mrb); Spominski almanah 248 (slika), 345–6; Šlebinger — Marentič; K 1934, 81 (s sliko); Almanach Klosterneuburger Oenologen u. Pomologen 1875–960, 1960; Ormož skozi stol. II, 1983, 248. Adč.