Yankovic, Frankie (1915–1998)

Yankovic Frankie, glasbenik, v Združenih državah imenovan »Kralj polke«, r. 28. jul. 1915 v Davisu (Zah. Virginia) slov. izseljencema Andreju Jankoviču (doma s Kala pri Pivki) in Rosi r. Melem (op. ur.: Mele) (iz Cerknice), živi v Collinwoodu pri Clevelandu, kamor se je priselil s starši kot otrok. Rasel je skoraj izključno v slov. okolju in se angl. naučil šele v šoli (ljudska šola, Collinwood High School, nekaj časa Cleveland Trade School). 1943–5 je bil v ameriški vojski na nem. fronti, se udeležil bitke za Aachen in bil v bitki za Ardenne težko poškodovan (zmrzal).

Y. je glasbeni samorastnik, izšel iz glasbenega okolja slov. priseljencev. Z devetimi l. je začel vaditi na harmoniki na gumbe, kakršne je takrat izdeloval Anton Mervar v Clevelandu. Kasneje je prešel na klavirsko harmoniko, o kateri meni, da je popolnejši instrument. Nastopal je sprva v Clevelandu na družinskih proslavah in družabnih prireditvah SNPJ in Ameriške bratske zveze. Na slov. nedeljskem radijskem programu v Clevelandu (postaja WJAY), ki ga je vodil rojak James Malle, je prvič nastopil 1932 in potem sodeloval vrsto let, dokler ni z Martinom Antončičem (Heine Martin) prešel k postaji WGAR. Vrh je dosegel v 50- in 60-ih letih, ko je imel redne tedenske oddaje na TV postajah Cleveland (WENS), Chicago (WGN), Buffalo (WKBK) in Los Angeles (Lawrence Welks's TV).

Posnel je slov. glasbo tudi na gramofonske plošče; pred njim sta v ZDA priredili slov. plošče sredi 20-ih let le Josephine Lausche in Mary Udovic. Prve Y-eve plošče so izšle pri Cleveland Recording Company: 1938 kot ansambel Slovene Folk Orchestra plošča s skladbami Silk umbrella polka, Always jolly, izbor slov. valčkov in Hooray Slovenes; 1939 kot ansambel Jolly Yugoslavs še dve plošči, 1943 kot ansambel Happy Slovenians kar 16 plošč. 1946 je sklenil dolgoletno pogodbo s podjetjem Columbia, za katerega je priredil vsaj po 4 plošče na leto. Njegovi najbolj uspešni skladbi sta Just because (1946, predelava starejše ameriške hillbilly melodije) in The blue skirt waltz (1949, po češki predlogi); vsake od teh plošč so prodali nad milijon izvodov. Druge Y-eve zelo uspešne skladbe so še: Andy's jolly hop (1946), Rendezvous waltz (1946), Tick tock polka, Clinker polka, Rosalinda waltz, Beloved be faithful, Charm of your beautiful blue eyes. S skladbo Beers and cheers je sprožil navdušenje za harmoniko na gumbe po ZDA. Vsega skupaj je izdal pri Columbii in RCA Victor 30 albumov, vseh njegovih prodanih plošč pa je nad 6 milijonov. Ta uspeh je omogočil, da je Columbia začela izdajati plošče tudi drugih slov. glasbenikov v ZDA (Vadnal, Johny Pecon, Hebat — vsi iz Collinwooda). Pri založbi Mills Publishing Company v New Yorku je začel 1946 objavljati pesmarice (songbooks) s starimi slov. napevi, zanje priredil glasbo za klavir in harmoniko ter jim dodal »ameriške« naslove. Vsega je izdal 14 zvezkov, v vsakem je po 12 pesmi. Pri prvih 7 zv. sta sodelovala Joe Trolli in J. Pecon, pri zadnjih le še Trolli.

Y. je v ZDA prenesel polko iz gostinskih lokalov na radio in televizijo. Prodrl je z njo prek slov. etnične meje, v katero je bila dotlej zaprta, in pri tem opozoril Amerikance na slov. ljudsko glasbo. Premagal je predsodke proti etnični glasbi, ki so dotlej prevladovali na amer. TV. S svojim orkestrom je nastopal po vseh ZDA, vključno s Havaji in Aljasko, po Kanadi in Evropi (Jsla, Nemčija, Španija). Uspel je tudi tam, kjer je bila polka neznana (Hollywood, Las Vegas). Veliko so mu pomagali sproščeni stik s publiko in odlični soigralci, med katerimi je bilo precej clevelandskih Slov.: J. Pecon (harmonika na gumbe), Ron Sluga (banjo), Buddy Griebel (klavir), Al Naglitch (klavir), Joey Miskulin (iz Chicaga, harmonika); sodel. pa so tudi glasbeniki drugih narodnosti. Y. je začetnik »ameriške polke«. »Amerikaniziral« jo je z novo sestavo ork., najprej v skupini banjo, klav. harmonika, bobni, klavir, kitara in saksofon, kasneje sta bili najboljši varianti kvartet (klavir, banjo, harmonika na gumbe in klavirska harmonika) ali kvintet (2 klav. harmoniki, bas, klavir ali solovoks, kitara ali banjo). Njegove skladbe najčešče prevedejo melodije raznih narodov v ritem polke, dodan jim je drugi del po zgledu slov. polk, vanj vnašajo slov. glasbene odlomke; sam jih imenuje »Slovenian touch«. 1984 je bil na tekmovanju ansamblov v Milwaukeeju prvič izbran za kralja polke, v nasl: letih še večkrat, dokler so prirejali ta tekmovanja. 1969 so ga sprejeli v Chicagu v Polka Hall of Fame. Njegovo skladbo Just because hrani Kongresna knjižnica v Washingtonu kot reprezentativno amer. stvaritev (Americana). — Prim.: R. Dolgan, The polka king, Cleveland 1977. Snk.