Slovenski biografski leksikon
Wurzer (Vurcer) Matija, krajevni zgodovinar, r. 22. jan. 1832 v Ivanjševcih ob Ščavnici kmetu Simonu in Ani r. Fekonja, u. 3. nov. 1921 v Rušah. Gimn. je obiskoval v Mrbu 1844–52, bogoslovje štud. v Gradcu in bil 1855 ord. Kaplan je bil 1856–61 na Remšniku, 1861–3 pri Sv. Juriju v Slov. goricah (danes Jurovski dol), 1863–7 v Rušah in 1867–74 pri sv. Marjeti ob Pesnici (danes Pernica), župnik 1874–7 v Gor. Kungoti in od 1877 v Rušah, kjer je bil 1920 upokojen. — V gimn. je pisal pesmi, zbiral ljudsko blago in se pod vplivom učitelja sloven. J. Matjašiča poskušal tudi v ilirščini. 1851 je osnoval dijaško društvo Danica, 1852 dij. rkp list Zorica, za katerega je napisal več prispevkov. Od tu je narodopisna sestavka Snubljenje pri štaj. Slovencih (povzeto po Der Aufmerksame, Gradec, 1842, št. 28 in 29; dodal je deloma rimano besedilo o pogajanju za nevesto) in Andrašovski zvon v Slov. goricah natisnila SB (1852). Na Remšniku je zbiral ljudsko blago, v Rušah je dal pobudo za ust. Bralnega društva (1865), ki je bilo eno prvih na našem podeželju; kasneje se je razvilo v ljudsko knjižnico in bilo hkrati matica za poznejše živahno gledališko delo v Rušah. — Napisal je nekaj zgod. člankov, mdr.: Ruše, starodavna božja pot in nekdaj učenosti zibela (Drobt. 1865–6), Nekdanje šole v Rušah (ib.), Das Raster Gymnasium (Südsteir. Post, Mrb, 1889, št. 99; 1890, št. 46 in 49), Der Chronist von Maria-Rast (ib. 1890, št. 51). Zanimive zapiske lokalnega značaja o Rušah si je pisal v dnevnik, ki pa je med okupacijo propadel (npr. opis poti čez Pohorje 1864). Po njegovi zaslugi so se ohranili razni vezani časniki (danes v Univ. knjiž. Mrb), npr.: Mir, SGp, S, ZD, Stimmen aus Innerösterreich idr. — Psevd.: Božid. B., W. — Prim.: r. matice Gor. Radgona (DAS); J. Glazer, ČZN 1925, 160–3; Slov. planin. društvo-podružnica Ruše, 1937, 31; Katalog rkp Univ. knjiž. Mrb, 1978. — Slika: Univ. knjiž. Mrb. Gr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine