Bobič, Jurij, pl. (1614–pred 1664)

BOBIČ, Jurij (plemeniti, Georg Wubitsch, Jurij Vobič, Jurij Vubič), slikar (r. 23. 4. 1614, Dob, Domžale; u. pred oktobrom 1664, Moste, Komenda (?)). Oče Jernej plemeniti Bobič (Wabitsch), posestnik, mati Gertruda (Jera) plemenita Bobič.

Bobičev oče je bil zaradi zaslug v bojih proti Turkom 1613 povzdignjen v plemiški stan. Jurij Bobič je prvič omenjen v krstni knjigi župnije Dob, pozneje je živel v župniji Komenda, kjer se omenja v krstni knjigi 1652, 1654, 1657 in 1661 ob krstu njegovih otrok ter 1655–56 kot boter. Umrl je najpozneje 1664, saj se njegova druga žena Katarina omenja v krstni knjigi župnije Komenda 13. oktobra 1664 kot vdova. Pokopan je v cerkvi v Mostah pri Komendi; njegova nagrobna plošča, ki je bila nekoč v prezbiteriju, je pozneje prešla v zbirko Andreja Mejača v Komendi.

Bobičev slikarski opus je slabo poznan. Pripisana mu je slika Marijinega vnebovzetja (1655) v cerkvi sv. Boštjana v Mostah pri Komendi, ki je bila nekoč v glavnem oltarju, danes pa visi na severni steni ladje. Naslikana je bila po bakrorezu Jana Witdoecka iz 1639, ki je nastal po Rubensovi sliki (ok. 1616–18, Museum Kunstpalast, Düsseldorf) in ga je slikar imel v svoji zbirki. Delo kaže na slikarjevo domiselnost v zasnovi dvodelne kompozicije, ki se za razliko od Rubensove zaključuje polkrožno z likom Kristusa, ki Marijo sprejema v nebesa, medtem ko spodnji del z apostoli in ženami okrog praznega sarkofaga zvesteje sledi grafični predlogi. Kontrastna barvna skala z nasičenimi, temnimi toni v spodnjem, zemeljskem delu slike in zračnejšimi, svetlejšimi v zgornjem, nebeškem delu kaže, da je bil spreten kolorist, prepričljivo podane figure pa, da je bil tudi soliden figuralik. Nezanesljiva je atribucija fresk v prezbiteriju cerkve v Mostah (Kristusov pasijon, 1644, uničene po potresu 1895) in v cerkvi sv. Marjete v Radomljah. Med zgledi, ki jih je posnemal, so bila dela severnjaških mojstrov, katerih grafične predloge je hranil v svoji zbirki. S posameznih listov je razvidna praktična raba. Tako se na podlagi mreže, zarisane s svinčnikom čez grafiki Počitek na begu v Egipt Christopha Schwarza in Ecce homo Casparja Hubertija sklepa, da sta služili za prenos v večje dimenzije. Zbirka je obsegala bakroreze po delih Albrechta Dürerja, Petra Paula Rubensa, Martina de Vosa, Lucasa van Leydna idr. severnih slikarjev ter po delih nekaterih italijanskih slikarjev, kot sta Tizian in Rafael. Med bakrorezci se največkrat omenjajo Marco, Egidius in Justus Sadeler. Po Bobičevi smrti je zbirko, verjetno s posredovanjem slikarja Jerneja Ramschissla, kupil Janez Vajkard Valvasor in jo izpopolnil; danes je del Valvasorjeve zbirke, ki je v lasti zagrebške nadškofije, hranijo pa jo v grafičnem kabinetu JAZU. Grafike iz Bobičeve posesti so označene s kraticama G. W. ali priimkom Wubitsch in predstavljajo obsežnejši del zbirke.

Po njem je poimenovano kulturno društvo s sedežem v Mostah pri Komendi.

Wubitsch (Vubič, Vobič, Bobič) Jurij (Georg), slikar. Zelo verj. je identičen z Jurijem W-em, slikarjem v Mostah pri Komendi, r. najbrž pred 1622 neznano kje posestniku Jerneju (za junaštva v bojih s Turki pri Sisku, Petrinji, Kostajnici idr. od kralja Matija 1613 povzdignjenemu v plemstvo z grbom: v desno se vzpenjajoči grif, na vrhu čelade je Turek s turbanom, viden do kolen), u. neznano kdaj in kje, pokopan v cerkvi v Mostah pri Komendi. Nagrobna plošča je iz prezbiterija v Mostah prešla v zbirko Andr. Mejača v Komendi; ob grbu je bil komaj še berljiv napis: HI(e) RUHET DER (edel) VND KUNSTR(eich) HERR GEORG W(obits)CH MALER … IN GOTT … DEN AMEN, letnica smrti izlizana.

W-evih slik doslej še ne poznamo; da bi bile njegove freske s pasovi prizorov Kristusovega trpljenja (nekoč vidne v prezbiteriju v Mostah), na katerih naj bi bil A. Mejač s težavo ob letnici 1644 razbral tudi W-evo ime, ni prepričljivo. Tudi vzporejanje s freskami v Radomljah ni vzdržljivo, oboje se zde preveč konservativne. Pač pa utegne biti W-eva slika Marijinega vnebovzetja na vel. o. v Mostah iz 1655 (v zg. delu preslikana, originalnejši značaj je slutiti le v skupini apostolov ob grobu). Posneta je po Rubensovi (ne Tizianovi!) kompoziciji, povzeti po bakrorezu iz 1639 in kaže spretnega figuralika z občutjem za barvne vrednote. Bakrorez je bil v W-evi grafični zbirki, ki mu je rabila za delavniške predloge; po W-evi smrti je zbirko s posred. Jerneja Rambschissla pridobil Valvasor in je danes v graf. kabinetu JAZU v Zgbu. Grafike iz W-eve zbirke so opremljene z imenom ali kraticama. Prevladujejo listi severnih, nem. in nizozem. mojstrov (precej jih vrezala Egidij in Justus Sadeler), vmes je nekaj Dürerjevih listov, med ital. prevladujejo poznorenesančni, več jih je posnetih po Rubensovih slikah. Dva lista sta prekrita celo s kopirno mrežo. Vsekakor je moral biti W. kar viden slikar.

Morebitna sorodstvena ali drugačna zveza s slikarjem Tobijem W-em (verj. Bobič) ni izpričana; ta je 25. avg. 1661 prejel 2 fl., ker je pomagal slikarju Severinu Praitenlakhnerju, 1662 pa je prosil nagrado za slikarska dela, ki jih je opravil v Lj. pri Špitalskih vratih in na Grajskem hribu (prim. MALj: Cod I/32, fol. 157; Cod. XIII/79, fol. 42). — Prim.: Stelè, Kamnik 384, 414; isti, GMDS 1928, zlasti 33 sl.; isti, v: Valvasorjevo berilo, 1969, 543 sl. Cc.