Wraber, Maks (1905–1972)

Wraber Maks, biolog, fitocenolog, r. 16. sept. 1905 v Sp. Kapli na Kozjaku kmetu Francu in Elizabeti r. Gril, u. 14. maja 1972 v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval na Kozjaku, klas. gimn. 1918–26 v Mrbu, naravoslovje štud. 1926–30 na Fil. fak. v Lj. in 1930 dipl. Iz rastlinske organografije se je specializiral 1930–1 v Münchnu, iz fitosociologije in rastlinske sinekologije pri prof. J. Braunu-Blanquetu 1935–6 v Montpellieru (Station inter. de Géobotanique méditerranéenne et alpine). —1933–4 je bil honor. nameščenec NM, 1934–7 prof. na gimn. v Bjelovaru in 1937–43 na III. real. gimn. v Lj., 1941 postal honor. predavatelj na kemič. odd. Tehn. fak. v Lj. (predmet Osn. pojmi iz tehnične botanike), 1943–6 znanstv. sodelavec Botan. inšt. Univ. v Lj., 1946–7 prof. na gimn. v Kranju, 1947–52 delal na Gozdar. inšt. Sje v Lj., 1953 bil znanstv. raziskovalec pri Zvezi gozdnih gospodarstev in podjetij gozdarstva v Lj., 1953–4 višji referent pri Sekciji za pogozdovanje in melioracijo krasa v Sežani, 1954–5 kustos Prirodosl. muzeja v Lj. Od 1954 je bil v Biološkem inštitutu SAZU hon. znanstv. sodelavec, od 1955 znanstv. sodelavec, od 1958 viš. znanstv. sodelavec in od 1961 znanstv. svetnik; opravljal je dela tajnika in pomočnika upravnika inštituta, nekaj časa bil upravnik Inšt. za raziskovanje krasa. Deloval je v štev. strok. organizacijah, mdr.: pobudnik, organizator in podpreds. Vzhodnoalpsko-dinar. društva za preučevanje vegetacije (od 1960), podpreds. Vzhodnoalpsko-dinarske sekcije za fitosociologijo (od 1960) in Medakademijskega odbora za floro in favno Jsle s sedežem pri SAZU (od 1960), preds. Odbora za floro, favno in gejo Sje pri SAZU (od 1969), vodja projekta Vegetacijska karta Jsle za SR Sjo (od 1962), vodil jsl delegacijo pri Commission internationale pour la protection des régions alpines (od 1967), bil član: Union inter. de phytosociologie, mednar. organizacije Floristischsoziologische Arbeitsgemeinschaft, komisije za koord. dela pri Veget. karti Jsle in njen. odbora za znanstv. problematiko, dosmrtni član društva Verein Naturschutz Park (Stuttgart-Hamburg). Opravljal je ured. in recenzij. dela pri različnih strok. in znanstv. publikacijah. 1969 izvoljen za dop. člana SAZU in zunanjega dop. člana Accad. ital. di scienze forestali (Firence), za častnega člana Prirodosl. društva Sje in 1972 ZIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa SR Sje. — 1970 je prejel nagrado Sklada B. Kidriča (za delo: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens, Vegetatio, Haag, 1969).

Obravnaval je biološko, ekološko, sociološko, horološko in taksonomsko problematiko vegetacije. Razprave so izvirne, slonijo večinoma na lastnih raziskavah in izkušnjah.

Napisal je publikacije: Classe des Rudereto-Secalinetales, Groupements messicoles, culturaux et nitrophiles-ruderales du cercle de végétation méditerranéenne; prodrome des Groupements végétaux, 3 (Montpellier 1936; soavtor J. Braun-Blanquet); Rastlinska biološka oblika — zrcalo življenjskih pogojev (1946); Gojenje gozdov v luči genetike (1950); Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sji — Galieto rotundifolii-Abietetum Wraber, 1955 (1959). Štev. razprave je objavil v publikacijah: Zbornik Prirodosl. društva (1939: Fitosociološke študije na asociaciji Quercetum cocciferae; 1943: Prispevek k sinekologiji sredozem. vegetacije), GozdV (1950: O pomenu fitosociologije za gozdarstvo; 1954: Splošna ekološka in vegetacijska oznaka slov. krasa; 1957: Gozdna vegetacija jerinskih tal na slov. krasu), BiolV (1952: O gozdnogospodar. in kulturnoznanstv. pomenu pragozdnih rezervatov; 1953: Tipološka podoba vegetacije višjih predelov Pohorja; 1954: Dinamika veget. razvoja in izmena drevesnih vrst v gozdu; 1955: O problemu vegetacije klimaksa na Pohorju; 1956: Fitosociološka in ekološka analiza razširjenosti dendroflore na Pohorju; 1957: Predalpski jelov gozd v Sji; 1961: Gozdna vegetacija Slov. goric; 1964: Vegetacija slov. bukovega gozda v luči ekologije in palinologije; 1969: Fitocenoze kot podlaga za ekološke raziskave; 1970: Fitosociološke raziskave v Sji in njihov pomen za naravoslovje), Les (1949: Pojav kraških mrazišč in njihova gozdar. problematika), Izvestja Gozdar. inst. Sje (1947/9: Fitosociologija kot temelj sodobnega gojenja gozdov), Vegetatio, Haag (1950: Zum Wasserhaushalt von Quercus coccifera), Proteus (1966/7: Naši pragozdni rezervati; 1967/8: Kratek prikaz vegetacijske odeje v slov. Istri), Nova proizvodnja (1957: O aktualnih biol. problemih slov. gozda), Krš Sje, Split (1957: Klima slov. područja, Floro-fitocenološka raspodjela slov. kraškog područja), Schweizerische Zft für Forstwesen, Zürich (1957: Kälteschaden an Mediterrangewachsen des slow. Küstenlandes), Acta botanica Croatica, Zgb (1964, vol. extr.: Eine neue Fichtenwaldgesellschaft am Übergang der Ostalpen in das dinarische Gebirge; 1969: Die bodensauren Föhrenwälder des slow. pannonischen Randgebietes), Angewandte Pflanzensoziologie, Dunaj (1954: Der theor. und der praktische Wert der Pflanzensoziologie für das Forstwesen; 1966: Das Adenostylo glabrae-Piceetum, eine neue Fichtenwaldgesellschaft in den slow. Ostalpen, Über eine termophile Buchengesellschaft (Ostry-Fagetum) in Slowenien) idr. Napisal je tudi veliko poljudnih člankov, ocen in poročil (od 1938 dalje) za Proteus, GozdV, BiolV, Varstvo narave idr. Sam ali s sodelavci je izdelal ok. 100 elaboratov, predvsem za gozdna gospodarstva v Sji. Z njimi je položil znanstvene biološke temelje in podal biotehnične smernice za pravilno gospodarjenje z gozdovi.

Med študijem ga je pritegnila mlada veda o vegetacijskih združbah, ki se je tedaj začela uveljavljati v svetu. Študiral je dela očeta sodobne fitocenologije Brauna-Blanqueta in začetna jsl dela hrv. botanikov. Odločilna za njegovo nadaljnjo raziskovalno usmeritev pa je bila specializacija pri Braunu-Blanquetu. Ukvarjal se je s fitosociološkim in ekološkim proučevanjem vegetacije (predvsem gozdne) slov. ozemlja, monografsko obdelal in tipološko kartiral gozdno vegetacijo ekološko-tipološko značilnejših gozdnih področij (Pohorje, Triglavsko pogorje, Slov. primorje idr.). V sodobno gospodarjenje z gozdovi je uvajal znanstv. biol. osnove (uporabna fitosociologija, gozdna genetika, melioracije itd.). Znanstv. naloge je reševal kompleksno in navezoval znanje o vegetaciji na probleme genetike gozdov, palinološke raziskave, posebno se je posvečal študiju sinekologije in sinsistematike uvrstitve veget. združb. Med dolgoletnim terenskim delom, ki je zajelo vso Sjo, je spoznal floro in vegetacijo naše in sosednjih dežel in zato je bilo prav njemu poverjeno vodstvo veget. kartiranja. Na področju fitocenologije je dosegel izredne uspehe, ki so odjeknili tudi v svetu. Znanstv. misel je zasnoval široko, saj se je uveljavil tudi v fitogeografiji, sinekologiji, veget. kartiranju in varstvu narave. Bogato znanje iz fitocenologije je posredoval gozdarjem in biologom, s kolegi oral ledino na tem področju in po njihovi zaslugi se je ta veda danes trdno uveljavila v gozdarstvu. Na Biol. inšt. SAZU je organiziral sistematično raziskovanje veget. odeje Sje, ustanovil fitocenološko skupino in jo vodil. Bil je eden glavnih organizatorjev tega raziskovanja v Jsli. Pomembno je tudi sodeloval s štev. dom. in tujimi znanstveniki in ustanovami biološko-ekološke, fitosociološke in gozdno-tipološke smeri, kar je pripomoglo k ustanovitvi najbogatejše fitocenološke knjižnice v Sji. Zbral je obsežen herbarij, ki ga je podaril lj. Univ.

Prim.: osebni podatki; LSAZU 1955–72; V. Petkovšek, Proteus 1965/6, 65–6; S. Peterlin, ib. 1968/9, 271–2 (s sliko); M. Ciglar, GozdV 1972, 187–9 (s sliko); S. Ilešič, GV 1972, 213–4; A. Polenec, PV 1972, 432 (s sliko); M. Zupančič, BiolV 1972, 7–10 (s sliko); M. Kališnik, Proteus 1972/3, 21–2 (s sliko); S. Horvatič, Acta bot. Croat. 1973, 19–23; isti, Vegetatio 1973, 125–8; E. Aichinger, Car. II, 1974, 351–3; Bio- in bibliografije znanstv. in strok. sodelavcev SAZU, 1976, 352–65; Spominski zbornik M. Wraberja, SAZU 1978 (z bibl). Pavčič