Wolf, Matevž (1752–1827)

Wolf Matevž, prevajalec Sv. pisma, v Radovljici r. 1752 (zapisa v r. matici ni) in u. 6. jan. 1827. Gimn., filoz. in teol. je štud. v Lj., 1779 bil ord., i. l. alumnus v Gor. Gradu, nato kaplan oz. kurat v krajih: Griže, Podbrezje, Ig, Sp. Tuhinj, Leše, Koprivnik in Boh. Bela. Župnik je bil od 1807 v Horjulu in od 1813 v Kovorju. Upokojen je živel 1817–21 v Tomišlju in Horjulu, 1822–6 v Dobrunjah, nazadnje v Radovljici. — Pripadal je janzenistični prerodni skupini, ki je pripravljala t. i. Japljev prevod biblije Svetu pismu stariga (in noviga) testamenta (1784–802); za sodelovanje ga je pridobil J. Škrinar. W. je prevedel VII. knjigo z besedili prerokov Baruha, Ezekijela in Danijela ter ji napisal nad 60 str. dolg uvod. Izšla je 1802 kot zadnja med 10-imi knjigarni. Pri delu je bil bolj kot drugi mlajši sodelavci odvisen od Dalmatina, sicer pa pod jezikovnim vplivom V. Vodnika in J. Debevca, ki sta bila člana revizijske komisije njegovega prevoda. — Prim.: Glaser II, 54, 58, 213; Kidrič, Dobrovský 203; isti, Zgod. 177, 380, 453, 454; Marn XXII, 80–1; Pokorn 107; Šaf. I, 35, 109; Zssl I, 371, 373; šematizmi lj. škofije 1779–827; J. Kržišnik, Zgod. horjulske fare, 1898, 114–5, 172–3; A. Breznik, ČJKZ 1928, 101, 103. Shk.