Wolf, Edvard, vitez (1833–1902)

Wolf (Wolff) Edvard (Edoardo) vitez, slikar, r. 2. apr. 1833 v Bellunu sodniku Antonu in Katarini r. Zadnik (Sadnjek, iz Planine pri Rakeku), u. 31. dec. 1902 v Trstu. V arhivu akad. lik. umetnosti na Dunaju je izpričano, da je obiskoval 8 razr. gimn. v Gradcu, 1851/2 modelarsko šolo te akademije, 1854/5 bil še vedno tu vpisan. Pripravljalno šolo je opravil pri C. Blaasu in K. Mayerju, a sta ga učila tudi P. Geiger in Chr. Ruben. Spričevalo za slikanje glav po antičnih predlogah z dne 13. jul. 1854 ga je oprostilo vojaške službe (P. Radics pa v LMS 1880 omenja, da sta z A. Karingerjem služila v 17. pešpolku). Med 1856–8 je štud. na akad. v Benetkah, kmalu zatem postal prof. risanja v Splitu (do poroke 1870 z Josipino Nikolić iz Kotora), pozneje na višji realki v Trstu.

Prvič se je javno predstavil 1859 na Dunaju na razstavah Oesterr. Kunstvereina in akademije za likovno umetnost s slikama Sulle Zattere in Venedig ter sv. Družina. Na Slov. sodijo med njegova zgodnja dela oltarne slike v ž. c. Vel. Lašče: sv. Frančišek Ksav. (1862), sv. Janez Ev., sv. Ana in mučenke; F. Stelè mu je tu pripisal še Marijino vnebovzetje (ZUZ 1929, 54). Oltarne slike je naredil tudi za c. v Splitu in Trstu. Od štev. pokrajinskih slik idr. motivov, ki jih navaja literatura ali ki so v javnih in zaseb. zbirkah, so znane: Pokrajina ob vodi s kravami (1862), Ortneški grad (1866), Otroka ob obrežju (1882), Kraška pokrajina (1888), Dolina pri Repentabru (1897), Kolodvor ob morju (1899), Pokrajina ob večerni zarji (1901); od portretov (povečini nedatirani) pa: W-ova mati (danes v NarG), dopasni portret W-ove žene (repr. M 1926, 456), W-ove tašče Jos. Nikolić, hčere Josipine kot otroka (ok. 1885) in kot dekleta, dopasni dekl. portret z dolgimi lasmi (v NarG), Otroška glava (1888, sin Pompeo), Janez Kosler, Marija Kosler, Teodor Rudež (1900), Rudeževa žena (1901); z družino Rudež je bil W. v sorodu, ker se je materina sestra Marija por. z Jožefom Rudežem, graščakom v Ribnici. V Trstu je slikal portrete za grško družino Economo in za viteza Zachovnika; tu je tudi poslikal strop svoje vile (Scorcola 207, Via Comerciale, še ohranjeno). Druga znana W-ova dela (kopije Tiziana v beneški akad., van Dycka in Botticellija ter krajine in tihožitja) so nedatirana. Hči Josipina (por. s fin. svetnikom Erichom Mühleisnom, živela v Lj.) je hranila ok. 30 risb krajin, 10 cvetličnih motivov, 20 študij figur idr. Veliko slik je W. prodal na Dunaj.

W. je bil realistični slikar. Pokrajin. slikam je dodajal romant. poudarke (sončni zahod, srne ob gozdni jasi, drevesa v vetru), stroge in akad. vešče slikane portrete pa poživljal s svetlobnimi učinki. — Prim.: Katalog d. Elementarzeichnungs- u. Modellierschule vom Studienjahr 1851/2, zap. št. 183; štud. matrike za leto 1853/4, zap. št. 27; za leto 1854/5, št. 18 (vse akad. za lik. umetnost Dunaj); dopisa akad. lik. umetnosti na Dunaju 25. okt. 1969 in K. Prijatelja v Splitu 16. febr. 1979; Steska 352–4; Thieme-Becker 36; Wurzbach; 80 let upodab. umetnosti na Slov., 1910 (katalog); Razstava portretnega slikarstva na Slov. od 16. stol. do danes, 1925², 51 (katalog); V. Steska, M 1926, 459–60; J. Regali, Sja 1939, št. 7; ZUZ 1939/40, 133. — Sliki: arhiv NarG. Rzn.

WOLF (WOLFF) Edvard (Edoardo), vitez, slikar, r. 2. apr. 1833 v Bellunu, u. 31. dec. 1902 v Trstu. Oče Anton, sodnik, mati Katarina Zadnik (iz Planine pri Rakeku). Obiskoval je 8 razr. gimn. v Gradcu in v šol. letu 1851/52 nadaljeval šolanje na modelarskem oddelku Akademije za lik. umetnost na Dunaju. Tu je 13. jul. 1854 prejel spričevalo za slikanje glav po antičnih predlogah in bil menda zato oproščen vojaščine, čeprav nekateri viri trdijo, da sta s slikarjem A. Karingerjem služila v 17. pešpolku. V letih 1856–58 je študiral na akademiji v Benetkah, postal nato prof. risanja v Splitu (do poroke 1870 z Josipino Nikolić iz Kotora), pozneje pa je služboval na višji realki v Trstu. – Slikati je pričel na Dunaju, kjer se je 1859 tudi prvič predstavil na skupinskih razstavah Oesterr. Kunstvereina in Akademije za lik. umetnost. Izdelal je precej oltarnih podob, ki krasijo župno cerkev v Velikih Laščah ter cerkve v Splitu in Trstu. Od številnih pokrajinskih slik, ki jih navaja liter. ali ki so v zasebnih in javnih zbirkah, so znane: Pokrajina ob vodi s kravami (1862), Ortneški grad (1866), Otroka ob obrežju (1882), Kraška pokrajina (1888), Dolina pri Repentaboru (1897), Kolodvor ob morju (1899), Pokrajina ob večerni zarji (1901). Naslikal je mnogo portretov družinskih članov, sorodnikov in znancev, ki jih povečini ni datiral, npr.: portret matere (danes v Narodni galeriji), dopasni portret žene, portret tašče Jos. Nikolić, portret hčere Josipine kot otroka (okr. 1885) in kot dekleta, dopasni dekliški portret z dolgimi lasmi (v Narodni galeriji), portret sina Pompea (1888), portreta Janeza in Marije Kosler ter portreta Teodorja Rudeža (1900) in njegove žene (1901). V Trstu je slikal portrete za grško družino Economo in za viteza Zachovnika. Ohranila se je še avtorska poslikava stropa njegove vile (Scorcola 207, Via Commerciale, Trst). Zapustil je več (nedatiranih) krajin in tihožitij ter kopij Tiziana, Van Dycka in Botticellija. Hči Josipina je v Ljubljani hranila kakih 30 risb krajin, 10 cvetličnih motivov, 20 študij figur in še nekaj zapuščine. Mnogo slik je raztresenih na Dunaju po privatnih zbirkah. Kot slikar je bil W. značilni predstavnik klasičnega akademskega realizma. V pokrajinske slike je rad vnašal romantično razpoloženje, stroge in rutinirano dodelane portrete pa je bogatil s slikovitimi kontrasti.

Prim.: PBL IV, 716 in tam navedena liter.

Kvčč