Wolf, Anton (1802–1871)

Wolf Anton, leksikograf, r. 19. jan. 1802 v Šempetru v Savinjski dolini dacarju Antonu in Luciji r. Janežič, u. 26. apr. 1871 v Šempetru na Medvedovem selu (danes Kristan Vrh). Gimn. je obiskoval 1815–20 v Celju, filoz. štud. 1820–3 v Gradcu, teol. tu in v Clcu 1823–6, 1826 bil ord. Služboval je 1826–32 kot kaplan v Sv. Križu pri Rog. Slatini, bil kratko provizor v Bučah, od 1832 do smrti župnik na Kristan Vrhu. — Bil je vnet rodoljub. V ilirski krog ga je pritegnil prijatelj Š. Kočevar. Postal je član »štajerske akademije«, ki si je postavila za nalogo izdelati ilirski slovar, v katerem bi dobila svoje mesto tudi sloven. Ker so si člani razdelili delo po abecedi, je verjetno, da je W. obdeloval gesla zadnjih črk (gl. NUK, rkp inv. št. 238; gradivo črke T). Slovar so pripravljali 1843–8 (gl. koresp. ZMS 1904, 1905), a ne končali. Vse gradivo je bilo 1849 oddano Slov. društvu v Lj. in uporabljeno pri Cigaletovem nem.-slov. slovarju, znanem kot Wolfov slovar, ker ga je finan. omogočil lj. škof A. A. Wolf (gl. čl.). — W. je nabiral ljudske pesmi za S. Vraza, poskrbel, da so vasi njega fare dobile urejena slov. imena, zaslužen je tudi za razvoj šole na Kristan Vrhu (1863 sezidal novo poslopje). Kot umen gospodar je zasadil veliko novih vinogradov. 1848 je bil predlagan za kandidata v drž. zbor, 1864 pa bil med ustanovnimi člani SM. — Prim.: r. matice (župni urad Šempeter); Orožen VI, 144; VII, 298; P. Strmšek, Medvedovo selo, 1936, 28; S 1939, št. 260; F. Petrè, Poizkus ilirizma pri Slov., 1939, 276–9, 296; E. Bojc, ČZN 1974, 335. Shk.