Wokaun, Jožef (1809–1877)

Wokaun Jožef, gospodarstvenik, r. 31. avg. 1809 v Celju peku Ignaciju in Ani, u. 3. jun. 1877 v Rakovcu pri Vitanju. Oče je prišel iz Sudetov (tudi sin se je imel za Nemca, vendar ni nasprotoval slov. preporodu) in v Celju v Gosposki (danes Zidanškovi) ul. kupil Silbernaglovo hišo s pekarno. 1840 je posest prevzel W. in kot dober gospodar naglo obogatel, zlasti ko so skozi Celje gradili železnico. 1850 je kupil od R. Novaka še steklarno v Rakovcu in z njo veleposestvo (1110 oralov), od katerega je bilo 80 % gozda (nekoč del vitanjske gospoščine, ki je bila last krškega škofa). Posebno pozornost je posvečal gozdu in les za steklarno nabavljal drugje, da je svoj gozd ohranil. Steklarno je 1874 opustil. V Celju se je uveljavil kot gozdarski in kmetijski strokovnjak. Na Jožefovem (danes Aljaževem) hribu je 1854 pogozdil pašnike in uredil drevesnico, sodeloval pa je tudi pri ureditvi mestnega parka in pri ustan. mestne hranilnice. Kot preds. celjske podružnice štajer. KD (1819 jo je ust. nadvojvoda Ivan) je skušal poleg veleposestnikov in graščakov pritegniti vanjo tudi kmete, ki so se pri svojem gospodarjenju še vedno držali starih izročil. V ta namen je napisal tudi nekaj člankov v SGp, npr.: Štajarski kopuni kot izvozno blago (1873, št. 20–21), Zračna drenaža dober pripomoček zoper hišno gobo (1874, št. 50), O prezimovanju semenskega krompirja, Način pomnoževanja trsov, da se v prvem letu trsje dobi (1875, št. 1, 6). — Na sev. strani mesta je imel večjo zemljiško posest, ki jo je njegova vdova Karolina izročila mestu, da so tam gradili stavbe in uredili po njej imenovano (sedanjo Gregorčičevo) ulico. Današnji Šlandrov trg je do 1918 nosil ime Wokaunov trg.

Prim.: r. matice Celje in mrl. matice Vitanje (DAS); sejni zapisniki celj. mest. sveta (Zgod. arhiv Celje); Cillier Zg 1877, št. 58; J. Orožen, Kratka gospodar. zgod. Celja in okolice, 1952, 20–1; F. Minařik, Pohorska steklarna, 1966, 162–3; J. Orožen, Zgod. Celja in okolice II, 1971. Ožn.