Slovenski biografski leksikon
Wohlmuth Johana (Ivana) por. Sadnikar (pravzaprav Zadnikar), poročevalka o pesniku Prešernu, v Ljubljani r. 28. avg. 1826 krčmarju (iz kraja Klatovy na Češkem) Matiji in Heleni r. Detela ter u. 14. apr. 1918. V očetovi gostilni »pri Pemu« v Lj. na Glincah št. 19 (danes Tržaška c. 52) se je srečevala s Prešernom, ko je tja zahajal med 1844–6. Pesnik ji je na njeno prošnjo rad podarjal kartončke, popisane s svojimi šaljivimi in zbadljivimi verzi, ki pa so jih otroci zaradi premajhne pozornosti do pesmic »Chrobathovega šlibarja«, kot so Prešerna pri Pemu poznali in imenovali, porazgubili. Prešeren je k Pemu prinašal tudi svoje nove pesmi iz tiste dobe: Šmarna gora, Pod oknom, Sv. Senan, Nebeška procesija, Nuna in kanarček, Pesem od železne ceste. Prizadevnemu raziskovalcu Prešernovega življenja T. Zupanu je W-ova pripovedovala svoje spomine na pesnika, njegovo zunanjost in značaj (M 1934, 27–9; zapuščina T. Zupana, NUK), ki ga prikazujejo v simpatični, čeprav ne idealizirani luči. Tako je prešernoslovje, v katerega se je trajno zapisala, obogatila z marsikatero podrobnostjo, katerih pristnost je potrdila tudi njena najml. sestra Jožefina (1836–1917). — 23. okt. 1848 se je W-ova por. s pasarjem Valentinom Sadnikarjem (Zadnikar). Najml. od 5 otrok je veterinar in zbiralec Josip Nikolaj (SBL III, 182). Vnuk njenega sina Henrika je umetnostni zgodovinar in konservator Marijan Zadnikar (gl. čl.). — Prim.: PA 271, 282, 314 (popravi Maks v Matija); SBL II, 548; ob smrti 1918: S št. 85, 88 in SN št. 85, 88; J 1926, št. 82; F. Kidrič, Kron 1934, 269; isti, Tov 1947, 113–4; A. Slodnjak, Prešernovo življenje, 1964, 232; B. Pa-ternu, F. Prešeren in njeg. pesniško delo, I, 1976, 15; M. Zadnikar, NRazgl 1980, 712. — Slika: PA 158. N.P.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine