Slovenski biografski leksikon
Wohin(i)z (Bohinjec) Jurij (Georg), pravnik in ekonomist, r. ok. 1618 na Gorenjskem (Bled, Doslovče, Smokuč?), u. 5. febr. 1684 na Dunaju. 1633 je obiskoval jezuit. kolegij v Lj., štud. filoz. v Gradcu in bil prom. za dr. fil., 1647 pa za dr. prava na Dunaju (1649 omenjen kot član avstr. nacije, 18. nov. 1653 izvoljen za njenega prokuratorja v univ. konzistoriju). Postal je prof. digestov (rim. prava) na pravni fak. na Dunaju, 1665 in 1676 njen dekan, 1676 (maj–nov.) tudi rektor univ., v zadnjih letih verj. še prof. kanonskega prava. 1653 je bil tudi dvorni in sodni odvetnik (aulae et judiciorum advocatus) in svetnik dunaj. škofij. konzistorija (consiliarius episcop. consist. Viennensis).
Kot preds. obrambne komisije je dal tiskati 6 disertacij (hrani OeNB), ki so jih branili 2 Kočevarja, 1 slov. Štajerec, 1 Hrvat in 2 Nemca: Disputatio juridica de officio judicis … Joannes Daniel ab Erberg … 1671; Disputatio juridica desumpta ex lib. tit … proponit Sigism. Zerovic Styrus Reinensis … 1671; Disputatio juridica … de rei uxoriae actione … proponit Joann. Franc. Romor ex comitatu Gottscheviensi … 1674; Assertiones juridicae … a Joanne Carolo Nagl de Eisengrub Austriaco Viennensi … 1675; Idea fiscalis seu Assertiones de jure et privilegiis fisci ex lib. 10 … ab ill. d. Ernesto Const. Grundeman de Falckenberg in Waldenfels … 1675; Disputatio juridica seu Assertiones de tutela et tura … Adamo comite a Zrinio … 1679. Obj. je 2 slavnostna govora o zaščitniku pravnikov sv. Ivu: Sol in perfecto aequitatis meridie s. Ivo … demonstratus a Wolffgango Brunone Markovitsch de Rebenthal in Rebenhoff, Carniolo Labacense … 1666, ki ga je kot dekan naročil W. (hrani NUK); Elogium D. Ivoni … a praenobili adolescente Georgio Ant. Hilario Wohiniz rhetorices studioso dictum … 1672 (W-čev sin edinec). Sestavil je slovar Novum onomasticon sive Vocabularium Germanico Latinum (Dunaj 1671; gl. Pohlin 61; izvod se ni ohranil) in oskrbel izd. poročila saškega kneza J. Henrika Fizing Fizingsheimba Unerhörte Niederlag … (Dunaj 1683). Thalnitscher (Ectypon IX) navaja, da je spisal Hecatombe obligationum seu assertionum centuria universam obligationum materiam continens (IMK 1900, 138).
Disertacije obravnavajo najrazl. vprašanja iz drž. prava, vštevši rodbinsko in dedno pravo, sodni postopek in kazensko ter finančno pravo. Knjiga o fiskalnem pravu (Idea fiscalis) obsega 75 tez (z utemeljitvami), postavlja tudi štev. zdrava davčna načela, kakršna pripisujejo navadno šele A. Smithu (1723–90), npr. zahtevo po bolj umerjenem obdavčevanju zaradi krepitve gospodarstva, po enakomernem obdavčevanju z omejevanjem davčnih privilegijev, po pravilni izterjavi davkov. Precej pozornosti posveča tudi drž. zakladnici, financiranju vojne, racionalni porabi pobranih sredstev, regalom in rudarstvu, posebno zlatu in srebru, kjer nastopa tudi proti zmanjševanju denarne vrednosti. Vladarju ne priporoča neposredne gospodarske dejavnosti, razen v rudarstvu (s solnim monopolom vred). Zadnja teza dopušča obresti v zmerni višini. W. se je torej ukvarjal z najrazl. vprašanji javnih financ, zlasti z načini za pridobivanje drž. prihodkov, vštevši nekatere danes neznane vire (pogostne denarne kazni, odvzem premoženja ipd.). Nekatera njegova finančnopolitična načela so še danes uporabna.
Za slov. kulturno zgod. je W. pomemben kot pisec ustanovne listine do danes (v omejenem obsegu) delujoče Knafljeve ustanove na Dunaju. Sestavil jo je 1676 na podlagi poslednje volje rojaka Luke Knaflja (SBL I, 470), jo prvih 8 težavnih let (do smrti) upravljal; »najbrže se imamo prav W-emu nasvetu zahvaliti za to ustanovo, ki je bila napravljena v letu njegovega rektorstva in je skozi 250 let omogočala stotinam naših rojakov akad. študij« (J. Polec, Pol stoletja 165). — W. je v oporoki zaostanke svoje profesorske plače (nabrali so se ob obleganju Dunaja 1683) namenil za občekoristne namene. Prim.: dopis univ. arhiva na Dunaju z dne 5. jul. 1985 (arhiv SBL); F. Kavčič, IMK 1899, 12; V. Steska, IMK 1900, 138; V. Murko, ZZR 1945,46, 75–6; P. Vodopivec, L. Knafelj in štipendisti njegove ustanove, 1971, 27–31; V. Murko, Ekonom. revija 1981, 10–1; isti, Pravnik 1985, 230 in pass. Mur.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine