Wiz, Marko (1569–1654)

Wiz (Witz, Wüz, Wütz) Marko, ljubljanski sodnik in župan, v Ljubljani r. 1569 krojaču in krčmarju Juriju in Heleni r. Scheskher ter u. 20. maja 1654. Oče, protestant, se je priselil iz Nemčije in 1570 postal lj. meščan (7 otrok, r. od 1579 dalje, so krstili lj. predikanti). Marko je bil prvi izmed Jurijevih otrok: Po očetu je nasledil hišo s krčmo v Križevniški ulici, se ukvarjal s krčmarstvom, pozneje s trgovino. 1608 je kupil posestvo na Glincah z mlinom ob Gradaščici in si tu zgradil lep dvorec. Trgoval je z žitom, ga izvažal v Italijo in imel trgovske zveze s Trstom, z Benetkami in Gradcem. Njegova gospodar. dejavnost je bila uspešna. Bil je lastnik več hiš v Lj. in imel znatno premoženje (v zapušč. pravdi je ena izmed hčera dobila 4000 gld.). 1637 je določil ustanovo 500 gld. za maše v cerkvi meščan. špitala in v ustanovnem pismu zahteval, da mora mašnik v sloven. pozvati udeležence k molitvi za mrtve in žive člane W-ovega rodu. Čeprav je po gospodar. dejavnosti sodil med pomembnejše meščane, se je v mestni upravi uveljavljal šele, ko je imel že 60 let. 1630–1 je bil višji mestni blagajnik; ko mu je prenehala ta funkcija, je kljub opominom magistrata preteklo več let, preden je položil obračun in poravnal dolg mestni blagajni. 1632–4 je bil sodnik. Za župana je bil izvoljen 1640–1 in ponovno 1644–7. Kot mestni sodnik in župan je med 1632–46 zastopal Lj. pri zborih dež. stanov, sicer bil med zastopniki mesta tudi v letih, ko ni imel teh funkcij. — Poročen je bil z Nežo r. Perko z Vrhnike (verjetno 2. zakon) in imel z njo 13 otrok, a le za 9 je možno ugotoviti r. podatke v krstnih knjigah. Vidnejši so bili:

Najstarejši sin Karel je bil višji rudarski sodnik na Kranjskem. Poleg nem., ital. in latin. je znal tudi slov. in je bil sposoben administrator. Po ženitvi je bil v sorodu z deželani in v prijateljstvu z najpomembnejšimi fužinarji (izjava vicedoma o njegovi usposobljenosti za službo). 1667 mu je bil podeljen baronat. Z nakupom in ženitvijo so v njegovo posest prišli gradovi pri Litiji: Hotič, Ljubek in Ponoviče. Sin Janez Krstnik je posest še razširil. Sin Franc je prevajal iz italij. v nem. ljubezenske romane: F. Pallavicino, Schicksal der lieben Bellimire und Corilanders (Nürnberg 1671, 1–5) in Vulcani, Liebes-Garn (ib.; gl. Pohlin 61). Najmlajši Janez Andrej je nasledil očetove nepremičnine v Lj., se posvetil uradniški službi in postal višji prejemnik naklad. 1663 je bil imenovan za cesar. svetnika in podeljeno mu je bilo plemstvo. Namesto bolnega brata Karla je več let opravljal tudi službo viš. rudar. sodnika. Oba brata sta kot plemiča imela priimek Wizenstein. Sin Marko je bil poročen s pl. Hohenwart in tudi njegove tri hčere so se poročile s plemiči. Tako so člani W-ove družine prišli v sorodstvene zveze z mnogimi starimi plemiškimi družinami na Kranjskem, toda rod Wizensteinov se je ohranil le do prvih desetletij 18. stol.

Prim.: krstne in m. matice (ž. sv. Nikolaja v Lj.); J. G. Lucantschitsch (rkp I/44, fol. 198 sl., DAS); V. Fabjančič, Lj. župan M. Vic z Glinc (rkp, fasc. 3, Zgod. arhiv, Lj.); isti, Knjiga sodnikov in županov, II (tipkopis, fol. 506 sl., ib.); Dimitz III, 445 sl.; Valvasor XI; A. Müllner, Argo 1897, 92 sl.; 1898, 1; V. Valenčič, Žitna trgovina na Kranjskem …, 1977, 18. Vlč.