Winkler - Hermaden, Artur (1890–1963)

Winkler-Hermaden Artur, geolog, r. 8. maja 1890 na Dunaju, u. 9. maja 1963 na gradu Kapfenstein na vzh. Štajerskem. Na Dunaju in v Gradcu je študiral geologijo, paleontologijo in geografijo. Po odsluženju voj. roka na juž. Tirolskem, kjer ga je prevzel gorski svet, se je posvetil izključno geologiji. Po končanem študiju je bil vpoklican k vojakom na gališko, jeseni 1916 na soško fronto. Od marca 1918 je poveljeval skupini voj. geologov, z njo raziskoval južnozah. del Julijskih Alp in soško dolino. 1915 je bil (kljub odsotnosti) sprejet kot volonter v službo pri Drž. geol. zavodu na Dunaju. Tu je 1920 postal praktikant, 1923 asistent, 1929 geolog in 1931 glavni geolog. 1921 se je na dunaj. univ. habilitiral za vsa področja geologije ter kot privatni doc. predaval in vodil vaje iz geol. kartiranja. 1941 je postal izr., 1942 redni prof. za geologijo in mineralogijo na nem. TVŠ v Pragi. Odslej se je posvečal predvsem praktični geologiji. 1945–57 je živel večinoma na Kapfensteinu in se zasebno ukvarjal z hidrogeol. raziskavami. Po smrti prof. A. Hauserja je 1957 na TVŠ v Gradcu postal izr., kmalu pa redni prof. za geol. in mineralogijo in tu ostal do smrti. – 1957 je bil imenovan za dopisnega in 1962 pravega člana avstr. AZ, 1957 za člana AZ v Bologni in 1961 za častnega člana Geol. društva na Dunaju.

Na soški fronti so ga poleg stratigrafskih zanimali tudi glaciološki problemi v zg. Posočju. Napisal je o tem več razprav, mdr.: Über geologische Studien im mittleren Isonzogebiet (Vhdl. d. Geol. R.-A. 1920), Das mittlere Isonzogebiet (Jb. d. Geol. R.-A. 1921), Geomorphologische Studien im mittleren Isonzo und im unteren Idricatale (ib. 1922), Zur Eiszeitgeschichte des Isonzotales (Zft f. Gletscherkunde, Innsbruck, 1926), Zur spät- und postglazialen Geschichte des Isonzotales (Südalpen) (ib. 1931). Kmalu po vojni je začel raziskovati notranje dele Julijskih Alp in obrobni del Notranjskega krasa, z ital. geologoma R. Fabianijem in P. Leonardijem pa še Beneško Sjo; skupaj so izdelali geol. karto, ki vsebuje tudi F. Kossmatov prispevek k Jul. Alpam (Carta geologica delle tre Venezie, Tolmin-Firence 1937, merilo 1 : 100 000). Svoje bogate izsledke je prikazal predvsem v knj. Über den Bau der östlichen Südalpen (Mitt. d. geol. Ges., Dunaj, 1924), ki je doslej najobsežnejše geol. delo o Jul. Alpah in njihovem obrobju. Nova dognanja je objavil v razpravah: Über die Bildung mesozoischer Hornsteine. Ein Beitrag zur Sedimentpetrographie der Julischen Alpen (Tschermaks Mineral. Petrogr. Mitt., Dunaj, 1925), Zum Schichtungsproblem. Ein Beitrag aus den Südalpen (Neues Jb. f. Mineral., Geol. und Paläont., Stuttgart, 1925). Posebno ga je zanimala alpsko-dinarska meja: Bemerkungen zu R. Staubs »Südalpen und Dinariden« (Centralbl. f. Miner., Geol. u. Paläontol., Stuttgart 1926), Die Bedeutung des Alpen-Dinariden-Problems für den Alpenbau (Jb. d. geol. Bundesanstalt, 1927), Dinariden und Alpen (Compt. Rend. d. französ. Akad. d. Wiss., Congr. Intern. 1926, Madrid 1928). Obj. je tudi dopolnila (svoja in drugih avtorjev) k svoji knjigi: Geol. Studien in den inneren Julischen Alpen (Centralbl. f. Miner.…, Stuttgart, 1936), Neuere Forschungsergebnisse über Schichtfolge und Bau der östlichen Südalpen (Geol. Rundschau, Stuttgart, 1936). V njih zagovarja stališče, da so južne Alpe po tektonskem razvoju samostojno gorovje, v katerem je bila starejša zgradba z alpsko slemenitvijo pozneje preoblikovana z mlajšo, v tej pa se javlja dinarska slemenitev. Sledove dinarskega vpliva je našel še v južnih Turah. R. Staub je tako pojmovanje sprva odklanjal, pozneje pa priznal. Glavno W-jevo delovno področje pa je bilo srednja in spodnja Štajerska, kjer je posebno pozornost posvetil razvoju terciarnih plasti in vulkanskim pojavom. Geološko je kartiral ozemlja specialk Mrb in Dravograd in posegel še nižje na slov. področje. Za pregledno geol. karto Avstrije in obmejnih dežel (Geol. Karte d. Republik Österreich u. d. Nachbargebiete, Dunaj 1933, merilo 1 : 500 000) je obdelal starejše in svoje izsledke za terciarno področje severnovzh. Sje in za Posočje. Veliko je raziskoval tudi posavske gube, ki so po njegovem pojmovanju segale še sev. od Savinjske doline: Über tektonische Probleme in den Savefalten (mit Beiträgen von A. Moos) (Jb. d. geol. Bundesanstalt, Dunaj 1930).

Že spočetka so ga poleg geoloških zanimali tudi geomorfološki problemi. Predvsem je skušal razjasniti razmerje med sedimentacijo, epirogenetskimi in geomorfološkimi procesi: Über die Beziehungen zwischen Sedimentation, Tektonik und Morphologie in der jungtertiären Entwicklungsgeschichte der Ostalpen (Sitzungsber. d. Akad. d. Wiss., Dunaj, 1923). O tem je napisal obsežno knj. Geologisches Kräftespiel und Landformung (Dunaj 1957), v kateri posega večkrat na slov. ozemlje. V njej se dotika skoraj vseh osnovnih vprašanj geologije in geomorfologije. Ti problemi so ga še pozneje tako zanimali, da je razširil raziskovanje na vso sev. Sjo: Geologisch-morphologische Studienergebnisse aus den nördlichen Karawanken, aus Nordslowenien und Nordwestkroatien (N. Jb. f. Geol. u. Paläontol., Stuttgart, 1958), Geomorphologische Ergebnisse in Nordslowenien und Nordwestkroatien (und in Südkärnten) (Deutscher Geographentag, Würzburg, Tagungsber. u. wiss. Abh., Wiesbaden 1958), Über weitere Beobachtungen in Nordslowenien (ehemalige Untersteiermark und Krain) und im österr. Anteil der Nordkarawanken (Anz. d. Akad. d. Wiss., Dunaj, 1959).

Prim.: H. Vetters, Erläuterungen zur Geologischen Karte von Österreich und seinen Nachbargebieten, Dunaj 1937, 10; O. Kühn, Vhdl. d. geol. R.-A. 1964, 4–5; isti, Mitt. d. geol. Ges., Dunaj, 1964, 663–77 (s sliko in bibl); isti, Almanach d. Österr. Akad. d. Wiss., Dunaj, 1964, 509–14 (s sliko in izborom bibl); A. Pollak, Mitt. d. naturwiss. Ver. f. Steiermark, Gradec 1964, 167–70 (z izborom bibl); H. Zapfe, Index palaeontologicorum Austriae, Dunaj 1971, 118 (Catal. fossil. Austriae, zv. 15). I. R.