Wieser, Feliks (1950–)

Wieser Feliks, politični delavec, v Celovcu r. 8. mar. 1950 kmetu in gostilničarju v Slovenjem Plajberku (Windisch Bleiberg) Feliksu in Antoniji r. Doujak ter tu živi. Dvojezično osn. šolo je obiskoval v Slov. Plajberku, slov. gimn. v Clcu (1960–4), nato ostal doma na kmetiji, končal dvoletno slov. kmetijsko šolo v Podravljah in obiskoval večerno trg. akademijo v Clcu (je ni dokončal). Od 1970 je štud. na Bioteh. fak. v Lj. agronomijo in 1975 dipl. Dec. 1975 je bil prvič izvoljen za poklicnega tajnika Zveze slov. organizacij na Kor. (hkrati učil na kmet. šoli v Podravljah) in 1979 drugič, 1982 izvoljen za preds. in 1985 ponovno. Od 1981 je zaposlen v tovarni celuloze Obir v Rebrci (Rechberg) pri Žel. Kapli, od 1982 kot direktor. Dalj časa je bil preds. Kluba zamejskih študentov, sodeloval v štud. gibanju v Lj., ves čas povezan z mladin. in štud. gibanjem na Kor. Po dolgoletnem mrtvilu je postal prvi preds. prosv. društva Vrtača v Slov. Plajberku (1976–9). Z odprtim dialogom si prizadeva poživiti nar. zavest, ojačiti gospodar. dejavnost in kult. življenje kor. Slov. Pomembno je deloval pri vzdrževanju stikov z matično Slovenijo, bojkotu preštevanja, solidarnostnem gibanju, zavzemanju za frontni značaj Zveze slov. organizacij in za akcijsko enotnost vseh organizacij kor. Slov. v boju za manjšinske pravice, izdelavo koncepta Zveze slov. organizacij za razvoj kor. Slov. v sodobni avstr. družbi in ne le za preživetje. – Strok. in polit. vprašanja obravnava mdr. v clc Slov. vestniku (1975, št. 12, 13: Regionalna politika in narodnostne skupnosti; 1976, št. 22: Nekatere težnje gospodar. razvoja na juž. Kor.; 1981, št. 1: Zaostalost juž. Kor. je tudi posledica centralističnega gospodar. koncepta), clc Kor. kol (1976: Nekateri vidiki gospodar., socialnih in narodnostnih procesov na juž. Kor.; 1979: Kor. Slov. v obdobju borbe in dela; 1983: Krepimo politiko samopomoči!; 1985, z M. Šturmom: 30 let Zveze slov. organizacij na Kor.), Vestniku kor. partizanov (1977, št. 1: Dejavnost slov. mladine na Kor.; 1982, št. 3: Za enakopravnost Slov. v Avstriji). Obj. je bila vrsta njegovih tajniških in preds. govorov na spominskih prireditvah NOB, Kor. kult. dnevih, ob jubilejih organizacij, vključenih v Zvezo slov. organizacij ipd.

Oče Feliks (r. 28. maja 1922 v Slov. Plajberku) je avg. 1944 ušel iz nem. vojske k partizanom (prvi kor. bataljon, Zapadnokor. odred). Bil je član SKOJ in organizator OF. Po vojni je ostal v JLA (Mrb, Lj.). 1947 se je vrnil na Kor., delal v OF, Demokr. fronti del. ljudstva, Zvezi kor. partizanov in Zvezi slov. organizacij na Kor. Napisal je partiz. spomine (hrani Inšt. za nar. vprašanja v Lj.), čl. Bandenkampfgebiet (Kor. v borbi, Clc, 1951, 155–7). – Sestra Mira (r. 14. jul. 1951 v Celovcu; por. Šmid) deluje v slov. manjšinskem življenju. – Sestra Marija (r. 2. jun. 1954 v Celovcu; por. z zgod. Avguštinom Mallejem) je po mat. na slov. gimn. v Clcu (1972) štud. na Dunaju za prev. ruščine (dipl. 1975), magisterij iz rušč. in sloven. dosegla 1978 na Univ. v Clcu. 1978–83 je vodila Slov. študijsko knjižnico v Clcu, od 1983 je vzgojiteljica v domu Slov. šol. društva v Clcu. Obj. bibl in čl. o kor. Slov.

Prim.: dokumentacija Inšt. za nar. vprašanja (Lj.); podatki Zveze slov. Organizacij v Clcu; Dnevnik 1975, št. 332 (s sliko); Delo 1976, št. 219; 1982, št. 123 (s sliko); 1984, št. 234 (s sliko); NRazgl 1983, 172 (s sliko). – Za očeta: Večer 1976, št. 224 (s sliko); TV-15, 1979, št. 13 (s sliko); Delo 1981, št. 97 (s sliko). Adč. + J. Stergar