Wendel, Hermann (1884–1936)

Wendel Hermann, publicist in zgodovinar, r. 8. marca 1884 v Metzu (Lotaringija, tedaj v Nemčiji), u. 3. okt. 1936 v Neuillyju pri Parizu. Gimn. je obiskoval v r. mestu, iz filozofije in zgod. dipl. v Münchnu. Vključil se je v soc. dem. gibanje, sodel. pri njegovem tisku: 1905 Sächsische Arbeiter Zg (Chemnitz), 1907 Leipziger Volkszeitung, 1908–13 Vorwärts (Berlin; 1912 je bil njegov dopisnik v Bgdu) idr. 1910 je postal obč. svetnik v Frankfurtu, 1912–8 bil soc. dem. poslanec v nem. parlamentu, 1918 bil na čelu revol. vojaškega sveta v Frankfurtu. Nato se je iz politike umaknil in se posvetil izključno pisanju. 1920 so mu ponudili mesto nem. poslanika v Bgdu, a ga ni sprejel. Dal je pobudo za ustan. Deutschsüdslawische Gesellschaft v Frankfurtu in jo vodil 1921–33, ko je pred nacizmom emigriral v Francijo. – Izbran je bil za dopisnega člana School of Slavonic studies (King’s college, University of London) in častnega člana Matice srpske v Novem Sadu, 1929 dobil častni doktorat Univerze v Bgdu.

Odraščal je na stičišču dveh kultur (franc. mu je bila drugi občevalni jezik), si pridobil veliko znanje o nem. in franc. literaturi in zgod. Sprva se je uveljavljal kot pesnik in pisatelj v duhu moderne (prim. avtobiogr. Jugenderinnerungen eines Metzers, Strasbourg 1934), a kmalu prešel v publicistiko, v kateri je združeval časnikarja, pisatelja in zgodovinarja. V živahnem slogu je obravnaval tekoča družbena, kulturna in aktualna zgod. vprašanja. Kot dosleden nasprotnik militarizma in nasilja je deloval za kulturno zbližanje nem. in franc. strani, ki sta bili pred prvo vojno in med njo še posebej razklani. Z demokratizmom je prežeto vse njegovo delo, npr. zgod. knjiga Frankfurt am Main. Von der grossen Revolution bis zur Revolution von oben 1789–1866 (Frankfurt 1910), obširni monografiji Heinrich Heine (Dresden 1916) in Danton (Berlin 1930), poljudna August Bebel (Berlin 1923), »biografija himne« Die Marseillaise (Zürich 1936; slov. prevod: Marseljeza, 1940).

Iz enakih demok. nagibov si je prizadeval tudi za razumevanje Južnih Slovanov med Nemci. Zanimanje za Balkan so mu v dij. letih vzbudili pustolovski spisi K. Maya. Od 1909 je večkrat potoval po Srbiji, Črni gori, Bolgariji, Albaniji, evropski Turčiji in se navdušil za Srbe; naučil se je njihovega jezika in tudi bolg. Po vojni je potovanja razširil še na Hrvaško in Sjo. Do uvedbe diktature (1929) je obiskal Jslo skoraj vsako leto, posebej se mu je priljubila Sja, kjer si je pridobil prijatelje med kult. delavci. Med vojno je v tisku in parlamentu protestiral proti avstr. nasilju v zasedeni Srbiji, zagovarjal srbske pravice do Makedonije proti Bolgariji (gl. knj. Pro Macedonia, Pariz 1918; Macedonia and the Macedonians, Rim 1918; Makedonien und der Friede, München 1919). Po vojni je Nemce redno informiral o Jsli, dasi v glavnem z jsl uradnega stališča, vendar obsojal jan. diktaturo.

Pisal je v štev. nem. liste (redno v Frankfurter Zg in Prager Presse, kjer je mdr. poročal o slov. kult. novostih), nekaj prispeval tudi v jsl časopisje (npr. Letopis Matice srpske, Politika, Srpski književni glasnik, Trgovinski glasnik, Vreme), večkrat so predstavili njegova dela s prevodi in s štev. poročili (gl. Bibl JLZ). – Važnejše knjige o jsl problematiki: Südosteuropäische Fragen (Berlin 1918), članki o polit. in gospodarstvu Aus und über Südslawien (Berlin 1920), 7 esejev o jsl kult. in polit. delavcih Aus dem südslawischen Risorgimento (Gotha 1921; mdr. prva večja obravnava J. E. Kreka, slov. prevod: Pravica 1926, št. 26–39), potopisa Von Marburg bis Monastir (Frankfurt 1921) in Von Belgrad bis Buccari (ib. 1922), združeno v Kreuz und quer durch den slawischen Süden (ib. 1922; dodan opis bivanja v Sji), članki o nem., franc. in jsl kulturi Aus drei Kulturen (Berlin 1922; mdr. o A. Aškercu), članki o 20 jsl politikih in pesnikih Südslawische Silhouetten (Frankfurt 1924; mdr. opisana Krek in F. Prešeren), raziskava vzrokov 1. svet. vojne za odbor nem. parlamenta Die Habsburger und die Südslawenfrage (Bgd-Leipzig 1924), obsežno zgod. delo Der Kampf der Südslawen um Freiheit und Einheit (Frankfurt 1925; srbski prevod: Borba Jugoslovena za slobodu i jedinstvo, Bgd 1925), članki o polit., zgod. in socializmu Aus der Welt der Südslawen (Berlin 1926; med prev. poezijo je Jenkova pesem Na snegu), na arhiv. virih sloneče delo Bismarck und Serbien im Jahre 1866 (ib. 1927). – V srb. prevodu sta izšli knj. O Jugoslaviji, Italiji i Albaniji (Bgd 1923) in Gete i jugoslovenski svet (Bgd 1932), v češkem članki o jsl državi, zgod., literaturi in gospodarstvu Z jihoslovanského světa (Praga 1924; mdr. o Slovencih, kor. plebiscitu, I. Šušteršiču, A. Aškercu). – Uredil je infor. zbornik Südslawien (Frankfurt 1922) in mu napisal uvod, prev. zgod. delo S. Stanojevića Die Ermordung des Erzherzogs Franz Ferdinand (ib. 1923).

Prim.: EJ; NE; J. Glonar, Jsla 1922, št. 195; isti, M 1924, 116–7 (s sliko); B. Borko, Marburger Zg 1925, št. 265, 271; isti, J 1934, št. 50; J 1936, št. 231 (s sliko); S. Stanojević, Jsl istoriski časopis (Bgd) 1936, 468–70; Dr. B. V(rčon), MiD 1936, 307–8; I. Dolenec, S 1936, št. 230 (s sliko); SN 1936, št. 227 (s sliko); J. Altmaier, Srpski knj. glasnik (Bgd) 1936, knj. 49, 295–6; Ž. P. J(ovanović), ib. 312–4; I. Podržaj, ŽiS 1936, knj. 20, 253 (s sliko); P. Slijepčević, Arhiv za pravne i društvene nauke (Bgd) 1937, knj. 51, 1–20; Biogr. Lexikon zur Gesch. Südosteuropas (München) 1981. Munda