Weismann, Krištof (?–?)

Weis(s)mann (Weyssmann, Waisman) Krištof, slikar, r. in u. neznano kdaj in kje; po Steletu (Monum. artis slov. II; 1938, 1) r. na Kor., po Veiderju (str. 53) v Beljaku. Poleg M. Plainerja je bil vodilni slikar v krogu lj. škofa T. Hrena. Med bivanjem v Lj. sta se W-u rodila sinova Janez Krištof (1610) in Peter Jakob (1612), 1619 pa je bil poročna priča mizarju Tobiju Millerju.

Sodelovanje s Hrenom se je začelo 1608, ko se je W. pogodil za poslikavo gotskega oboka v ljubljanski stolnici: vendar je obnovil le staro obočno poslikavo (razen nad zah. emporo), naslikal pa v sredinskem polju plesoče angele z glasbili (1608/9). V stolnici je opravil glavnino svojih arhivsko izpričanih del (predvsem fresk). Naslikal je: Križanega in venec, ki ga držijo 4 angeli (slavoločna stena prezb.), sv. Duha in 4 evangeliste (vhodni lok kapele sv. Trojice, južna apsida), 4 angele z grbi (vhodni lok kapele sv. Reš. telesa, zunanja stena) in angele v adoraciji (notranja stena prav tam), velik grb škofa Hrena (prezbiterij); za vsa ta dela je prejel honorar 1609; v novi kapeli vseh svetnikov (1610/1): Kristusovo r. (zunanja stena vhodnega loka), Kristusov rodovnik (notr. stena), angele (obok), Ecce homo in nedoločeno figuro (južna stena), Zgodbo o široki in ozki poti (zah. stena), poslikal in pozlatil novo železno ograjo s Hrenovim grbom ter kamnit Hrenov grb, h kateremu je doslikal 4 angele z baldahinom. S sodelavci je nadaljeval in 1613 zaključil poslikavo sten v ladji. W-ov delež pri tem je težko natančno določiti, vendar mu je Veider z veliko mero upravičenosti (Thalnitscher je v Hist. cathedr. Labac. ohranil skico) pripisal skupin. portret Ustanovitelji lj. škofije (pod obokom sev. stene), brez trdnih dokazov pa dela: tabla Kristusova zaroka s Cerkvijo (1610), podoba Življenje in mučeništvo sv. Jurija in celotna poslikava Jurijeve kapele (1625), freski Požrešni bogatin in Trpeči Kristus (južna stena ob stran. vhodu v kapelo), povsem nepravilno pa olt. sliko Vsi svetniki (1610/11, Hrenova grobna kapela). Obnovil in pozlatil je gotski oltar sv. Trojice (1608/9, empora), na predelo oltarja sv. Križa naslikal donatorski portret družine Eggenberg (1611, po naročilu kneginje Benigne E.), verj. poslikal pokrov got. krstilnika, naslikal uro na zvoniku, sončno uro ter pozlatil križ na vrhu zvonika (1613). Po Hrenovem naročilu naslikal še sliko Ecce homo (1609) in veliko oljno sliko sv. Nikolaja (1619/20, po barijskem vzoru, Stelè, o. c. 6), podobo sv. Reš. telesa, več oljnih slik, npr. 1613 dve.

V Gor. Gradu (kolegiatna c., 1752 podrta) je polihromiral božji grob (1610), pozlatil in polihromiral (s slikarjem Petrom Steydlerjem) Kernov veliki oltar (1624/5); pomagal mu je sin Peter (trl barve), o katerem sicer ne vemo ničesar. Za Trst je 1627 slikal za jezuitsko vilo Coronaeum (? olt. podobo za kapelo), i. l. dokončal olt. sliko Ribolov sv. Andreja in Tomaža ter 2 olt. platni za kapuc. c. v Celju: od teh so sliko sv. Cecilije (1627), doslej pogojno pripisovali M. Plainerju. Zelo verjetno je naslikal tudi podobo za veliki o. v Šmartnem pri Kranju (1623). Kljub tolikemu številu izpričanih W-ovih del sta se ohranili samo dve, pogojno atribuirani: risba Ustanovitelji ljubljanske škofije in slika sv. Cecilije. Po njej je moč sklepati na umetnikov slog lirično ubranega manierizma, kjer se severnjaško ostra risba povezuje z beneškimi barvnimi toni in gotskimi spomini ter razkriva zgledovanje po graf. predlogah.

Na naših tleh sta delala še dva slikarja W-a. Nikodem (beljaški meščan »Maller u. Burger zu Villach«) je v času lj. škofa J. Tavčarja (najbrž po njeg. naročilih) slikal 1586 v prvotni Marijini c. v Novi Štifti pri Gor. Gradu; iz pisma škofovega tajnika K. Škofica Janezu Tavčarju je razvidno, da je delo v avg. končal, razen »loca infernalia« (peklenskih krajev iz kompozicije štirih poslednjih reči; gl. A. Stegenšek, Dekanija gornjegrajska, 1905, 108, 126). Pri isti cerkvi mu pripisujejo tudi freske 15 skrivnosti rožnega venca med oporniki na zunanjščini, ki jih je bilo moč ikonogr. določiti, ker je c. pogorela, le po akvarelih iz 1850. Okt. 1586 je prejel plačilo za poslikavo prezbiterija (kora) v kolegiat. cerkvi v Gor. Gradu. – Gašperja zasledimo v 30-ih letih 17. stol. v Lj.; po poreklu je bil iz kor. slikarske družine (Stelè, Monum … 1). Od 1635/6 je bival kot najemnik v šentpetr. predmestju, 1642–52 pa v kapucin. predmestju. Z ženo Marijo sta 11. febr. 1639 dala krstiti sina Jurija Karla. Knjige prejemkov in izdatkov lj. magistrata ga omenjajo 1633, 1652–3, 1655, zadnjič 1660. Po naročilih magistrata je poslikal: križ pri sv. Krištofu, tržno znamenje (die Freiung) in opravil za mesto več manjših pleskarskih del. Sorodstvene vezi s Krištofom in Nikodemom za zdaj niso ugotovljene.

Prim.: Hrenovi koledarji za 1610–1, 1613, 1626–7 (DAS); ŠkALj: f 36/3-a, Gornji Grad A-f 28; ž. arhiv sv. Nikolaja 1/2-R, 202, 346 – 12/1-P, 93; KapALj.: f 12, 36, 57, 115, 138, 288; Steska 14; Thieme-Becker; Veider (gl. Vida Urek, Kazalo … 1976, 11); Peter Radics, LMS 1878, 25; Ivan Vrhovnik, ZUZ 1922, 128; Stari tuji slikarji XV.–XIX. stol., 1960, 9 (razst. kat.); Umetnost XVII. st. na Slov., 1968, 41; F. Stelè, Zbornik Sv. Radojčića, Bgd 1969, 287–93. – Za Nikodema: Orožen II/2, 16, 73; Thieme-Becker; Stari tuji slikarji XV.–XIX … (razst. kat.); J. Curk, Topografsko gradivo … V, … Mozirje … 1967, 23, 65. – Za Gašperja: ž. arhiv sv. Nikolaja 1/7 R, 46 (Lj.); f. 157/20 (KapALj); Cod. XIII/51, 69, 70, 72, 77 – Knj. prejemkov in izdatkov lj. magistrata (MALj); V. Fabjančič, Knjiga hiš IV, 22, 41; V, 384 (MALj.); Steska 25; J. Mallner, MMK 1890, 105. Lavrič