Wegleiter, Krištof (1659–1706)

Wegleiter Krištof, pesnik in protestantski teolog, r. 22. apr. 1659 v Nürnbergu, u. 16. avg. 1706 v Altdorfu pri Nürnbergu. Teologijo je štud. v Altdorfu idr. nem. univerzah, 1679 bil zaradi pesniške nadarjenosti sprejet v liter. društvo Pegnitzorden (tudi Löblicher Hirten- und Blumenorden an der Pegnitz ip.) v Nürnbergu, ki je gojilo pesništvo in pospeševalo čistost nem. jezika. Med študijem je potoval v Holandijo in Anglijo, kjer se je zanimal za razne verske sekte, judovske nauke in običaje. 1688 je postal pridigar in prof. na univ. v Altdorfu, 1697 tu dosegel doktorat iz teol.

Napisal je nekaj teol. del v latin. in nem. Od njegovih pesmi, ki so jih obj. protest. hrestomatije, je najbolj znana Wenn meine Seel den Tag bedenket. Med enajstimi pesmimi, ki pozdravljajo in hvalijo izid Valvasorjeve Ehre des Hertzogthums Crain (1689), je na desetem mestu za 1 stran dolga W-jeva (Der Freye Valv. hat Seines Namens Ruhm …), v kateri podčrtava izredna Valvasorjeva potovanja po tujini (Ren, Belt, Tibera, Sava, Temza, Libija). Sestav avtorjev teh uvodnih pesmi dokazuje močne zveze Valvasorja in urednika E. Franciscija s krogom liter. delujočih ljudi v južni Nem. in z društvom Pegnitzorden, saj je bila tudi avtorica uvodne pesnitve v Ehre, Katarina Regina v. Greiffenberg-Seissenegg, članica tega društva. S širšim jugovzhodnim prostorom je v zvezi še W-jeva Dankpredig, für den Sieg wider die Türken unweit Zenta an der Theys (Altdorf 1697). – Podatek (Backer-Sommervogel, Pohlin, Stoeger), da je bil W. jezuit, »prof. višje šole in decanus venerabilis gimn. v Lj.«, vzbuja domnevo, da je prišlo do zamenjave ali fuzije dveh istoimenskih oseb. – Prim.: ADB; G. G. Zeltner, Vitae theol. Altorphinorum, Nürnberg … 1722, 435–47; C. G. Jöcher, Allgem. Gelehrten-Lexikon, 4, Leipzig 1751, 1848; K. Goedeke, Grundriss zur Gesch. d. deutschen Dichtung, 3, Dresden 1887², 291. Reisp