Wattmann von Malcamp-Beaulieu, Joseph (1789–1866)

Wattmann Joseph v. Malcamp-Beaulieu, kirurg, r. 6. marca 1789 v Oberlangbathu (pri Ebensee v Salzkammergutu) kirurgu Johannu in Tereziji r. Steiner, u. 14. sept. 1866 na Dunaju. Po latin. šolah v Linzu je študiral medicino na Dunaju (učenec V. Kerna) in 1810 postal mag. chir. et obstet. Prakticiral je najprej v Welsu, pozneje se je vrnil na Dunaj in postal Kernov asistent. 1816 je bil imenovan za prof. na medikokirurškem zavodu v Lj. kar brez konkurznega izpita, ker je njegovo delo Über die Vorlagerungen in der Leistengegend (1815) bilo deležno tolikšnega priznanja. Tu je do 1818 poučeval prakt. in teoret. medicino. 1818 je bil imenovan za prof. na liceju v Innsbrucku in za primarija v bolnišnici. Predaval je predvsem operacijsko tehniko, nauk o obvezovanju in praktično kirurgijo ob bolniški postelji. 1824 je postal prof. prakt. kirurgije in vodja operaterskega inštituta na Dunaju (ko je Kern opustil praktični pouk in zadržal le še teoret. kirurgično stolico). 1829 dosegel doktorat iz kirurgije in delil po Kernovi smrti stolico s F. Fickelschererjem (kasnejšim prof. kirurgije na lj. kirur. liceju). 1834 je bil imenovan za cesarjevega osebnega kirurga. 1848 upokojen, 1850 reaktiviran in imenovan v medic. komisijo, 1853 pa za dvornega zdrav. svetnika. – Nobilitiran je bil 1826.

Napisal je mdr.: Beschreibung und Abbildung eines in der Luftröhre befindlichen apfelförmigen Gewächses (Österr Med Jahrb 1819), Einfache Methode, die Verengerung der Harnröhre nach der Abnahme des männlichen Gliedes zu verhüten (Neues Österr Jahrb 1822), Versuche zur Heilung des sonst unheilbar erklärten Noli me tangere (Innsbruck 1823), Descriptio nexus sceleti ad luxationum demonstrationem patholog. et therapeut. inservientis (ib.), Über Verrenkung im Hüftgelenke und ihre Einrichtung (Dunaj 1826), Über verkrüppelte Nasen und deren Formverbesserung (Beobacht. und Abhandl. österr. Aerzte, 1828), Handbuch der Chirurgie (Dunaj 1830, 2 zv.), Über die Steinzerbohrung und ihr Verhältniss zum Blasenschnitt (Dunaj 1835), Sicheres Heilverfahren bei dem schnell gefährlichen Lufteintritte in die Venen und dessen gerichtsärztliche Wichtigkeit (Dunaj 1843). – Kot kirurg je bil izrazito Kernov učenec, propagator njegovih idej in izvajalec njegove operativne tehnike. V lj. bolnici je veliko operiral in pospešil razvoj naše klinične kirurgije. Kot kirurg je na Avstrijskem prvi izdelal plastične operativne metode (rinomeloplastika in artroplastika) in 1830 uvedel na kliniki na Dunaju fizikalne preiskovalne metode. Vrsto let se je ukvarjal z eksperimentalno kirurško problematiko zračne embolije. Kirurgije ni gradil na temelju takratnih patoanatomskih in fizioloških dognanj, zato ni sledil naglemu razvoju teh strok in je ostal zvest privrženec »naturfilozofskega« nazora, čeprav je bil sicer odličen kirurški tehnik.

Prim.: Laibach-Medizin, fasc. 8 (arhiv Bundesministerium für Unterricht, Dunaj); fasc. 85 (arhiv NM); deželni arhiv (Innsbruck); Wurzbach; Pintarjevo gradivo za SBL; A. C. P. Callisen, Medizinisches Schriftsteller-Lexicon, Kopenhagen-Altona, 1830; T. Puschmann, Die Medizin in Wien während der letzten 100 Jahre, 1884; Die Zentenarfeier des Operateurinstitutes in Wien, 1907; M. Neuburger, Die Wiener med. Schule im Vormärz, Dunaj-Berlin-Leipzig-München, 1921, 87 sl.; Biograph. Lexikon der hervorragenden Aerzte …, Berlin-Dunaj, 1934; I. Pintar, Medikokirurški učni zavod v Lj., 1939; E. Lesky, Die Wiener med. Schule im 19. Jahrhundert, Gradec-Köln, 1965, 34 sl.; P. Borisov, Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na Slov., 1977 (s sliko). Borisov