Wambrechtsamer, Ana (1897–1933)

Wambrechtsamer Ana, pisateljica, r. 4. jul. 1897 na Planini pri Sevnici trgovcu in posestniku Frideriku in poštarici Mariji r. Rožanc, u. 4. avg. 1933 v Gradcu za srčno kapjo, pokopana v r. kraju. Osn. šolo je obiskovala na Planini, 1. razr. meščanske v Celju, ostale v Mrbu, kamor se je 1909 preselila s starši (Studenci pri Mrbu). 1913 je zaradi bolezni šolanje opustila in se odtlej izobraževala sama; 1915 je opravila poštarski tečaj. Po 1918 se je z materjo preselila v St. Lambrecht (Zg. Štaj.), po njeni upok. vodila tamkajšnjo pošto, nato bila premeščena v Frauental pri Lassnitzu, nazadnje v Liebenau pri Gradcu. – Na r. hiši na Planini so ji 1935 odkrili spominsko ploščo z reliefnim portretom, delo N. Pirnata.

S pesmimi (od dec. 1915), zlasti pa s podlistki, črticami in povestmi (od 1917) je sodelovala v celjskem tedniku Deutsche Wacht (poznejša Cillier Zg oz. Deutsche Zg), pa tudi v graških listih Heimgarten in Tagespost; v Celju ji je bil mentor urednik F. Schauer. Opisovala je domače življenje, zlasti rojstni trg z okolico, mdr.: Das letzte Triantschen (Deutsche Wacht 1917, št. 10), Der Gusej (Cillier Zg 1925, št. 66–96), Paul Hammerfjeld (ib. 1926, št. 98 – 1927, št. 24), Der Hof am Eicheck (ib. 1927, št. 26–55), Ein Soldatengrab (Deutsche Zg 1930, št. 56–65/6), Der Präfekt (ib. 1931, št. 12–6), Das Glockenspiel (ib. št. 68–86). Postumno je izšla zbirka povesti Das Glückspiel des Grafen Tattenbach u. andere hist. Erzählungen (Gradec 1935). Njeno glavno delo je obsežen, spretno napisan zgod. roman Heut Grafen von Cilly und nimmermehr (Gradec 1933, 1978⁶; pred tem v Tagespost 1933, št. 114–276; ocena: M. Ljubša, ČZN 1934, 79–81), ki ga je v sloven. prev. N. Kuret: Danes grofje celjski in nikdar več (1940, 1977⁵; oceni: V. Konjar, NRazgl 1958, 277–8; L. Stanek, JiS 1958/9, 55–8). Poskušala se je tudi v slov. pisateljevanju in 1930 prev. svoji črtici Gospodič Jurij in Gospod prefekt (ohranjeni v prepisu matere), spisala zgod. igro v 3 dej. Za staro pravdo (1938; priredil N. Kuret, gl. S 1938, št. 214). V nem. je prevedla drami O. Župančič, Veronika von Desenitz (1925, rkp v Štaj. dež. knjiž. Gradec) in A. Novačan, Herman von Cilly (1931, izšlo 1977 v Münchnu). Celjsko in spodnještaj. Zgod. snov za svoje spise je črpala iz arhivskih virov (dež. knjiž. in dež. arhiv v Gradcu). Bogata preteklost dom. kraja jo je vzpodbudila, da je 1927 napisala razpravo Die Chronik des Marktes u. d. Herrschaft Montpreis (gl. C. Lucerna, Morgenblatt 1937, št. 283; tipkopis v Dež. arhivu v Gradcu), ki jo je v zimi 1927/8 tudi prev. v sloven. (lektorirala E. Jurše): Kronika trga in gospostva Planina (odlomek gl. ČZN 1932, 65–80); en izvod je izročila Zgod. društvu v Mrbu (danes v Pokraj. arhivu Mrb), drugega pa 1929 občini Planina (danes v Krajevnem uradu). Pisanje avtobiogr. romana Reinhold der Grenzer ji je pretrgala zgodnja smrt.

Za W-jevo je značilna čustvena navezanost na rodni kraj z okolico (»… najlepši in najmilejši kraj na vesoljnem svetu …«), kamor je do zadnjega redno prihajala na letni oddih. Čustvenost je skrivala za možato obnašanje emancipiranke, ki se s cigareto v ustih, z moško kravato in ob kupici vina ni izogibala krepkemu dovtipu v družbi domačinov. Svet njenega pripovedništva je daleč od sodobnosti; iz povezanosti z dom. grudo in usmerjenosti v zgod. je zrasla v izrazito domačijsko pisateljico z značilnimi romant. potezami in, kadar je naneslo, pristnim arhaičnim slogom, ki ga je razvila zlasti v romanu o Celjanih. Njena pripoved ni dovolj močna, da bi vsestransko utemeljila njihov zaton, je pa na ravni zgod. znanja tistega časa. Dosledno je težila, da bi objektivno prikazala in razložila karakterne sestavine človeških likov, ki so zakrivili ali pospešili propad tega mogočnega plemstva. – Okoliščine so iz nje naredile nem. pisateljico, a se svojega slovenstva po materi ni nikoli sramovala (prim. korespondenco z Elo Jurše-Milavec, Planina).

Prim.: r. matice Planina; Gernot Mitteregger, A. W., Gradec 1967, dis. (tipkopis); Deutsche Zg 1933, št. 61, 64–5, 67; J 1933, št. 186; 1935, št. 88; Mariborer Zg 1934, št. 176; Tagespost (Gradec) 1933, št. 217; N. Kuret, Obisk 1940, 480–1; isti, Delo 1983, št. 196 (s sliko); J. Kroflič, Celjski tednik 1958, št. 30. – Slika: IS 1931, 192. N. Kt.