Waltritsch, Marko (1932–2003)

Waltritsch Marko, časnikar, publicist in polit. delavec, v Gorici r. 23. jul. 1932 uradniku Hinku in gostilničarki Ceciliji r. Bertulin ter tu živi. V r. kraju je obiskoval ital. osn. in nižjo srednjo šolo, 1945–51 slov. klas. licej. 1951–4 je študiral na fil. fak. v Trstu (študija ni dokončal), hkrati delal v različnih uradih in materini gostilni. Časnikarstvu se posveča od 1948; drž. časn. izpit je opravil 1971 v Rimu. Od 1969 je stalno zaposlen v gor. uredništvu PDk. 1957–60 je bil urednik gor. kronike v listu Il Corriere di Trieste, od 1980 je odg. ur. Il Campanile (Capriva del Friuli). – 1951 je ustanovil akad.-srednješ. klub Simon Gregorčič in ga več let vodil. Bil je v vodstvu Slov. prosvetne zveze (nekaj let podpreds.), 1973–81 tajnik za Goriško; 1964–5 član predsedstva Slov. kult. gospodar. zveze (SKGZ) in izvrš. odbora SKGZ za Goriško ter odbornik v več društvih. Polit. je deloval spočetka v okviru Demokr. fronte Slov., 1957 stopil v Soc. stranko Italije in bil 1962–5 podtajnik pokraj. odbora za Goriško, član dež. odbora stranke za Furlanijo-Julijsko krajino in tajnik mestne sekcije v Gor. 1965 je bil izvoljen v pokraj. svet Goriške, do 1970 njen odbornik, 1970–3 podpreds. gor. pokraj. uprave. 1975 in 1980 je bil izvoljen za občin. svetovalca v gor. mestnem svetu. Bil je tudi član dež. komisije za izseljenska vprašanja, tajnik Zadruge za gradnjo Kult. doma idr.

Publicistično se je udejstvoval že v srednji šoli in 1946 izdal tri št. mladin. lista Južnogoriški stražar. Kot višješolec je bil pobudnik glasila gor. srednješolcev Mladi vzori (1949–51 urejal) in sourednik Mlade setve (glasilo Dij. doma). 1948 je začel sodelovati pri PDk (filatelija, športna in dijaška kronika, po nem. in ital. predlogah prirejeni potopisi), LdTd in Soči (gor. kronika, mladin. vprašanja, uvodniki in komentarji o ital. notr. politiki). Dopisoval je mdr. še v Gospodarstvo (Trst, 1955–75, 1983–), Avanti (Milano, 1958–70), La Regione (Videm), Il Lavoratore friulano (ib.), beneški dnevnik Il Gazzettino (od 1982), Dan (Trst), Studi Goriziani, Jadran. kol. Od zač. 70-ih let je stalni gor. dopisnik za Delo, Dnevnik idr. Sodeluje tudi pri Radiu Koper (dopisnik za gor. zamejstvo), od 1980 pri Radiu Trst A (tedenska kult. kronika o gor. zamejstvu, gor. obrazi, gor. posojilnice, dogodki v zač. stol. itd.), od 1976 pri televizijski agenciji Alpe-Adria (na TV Koper).

Pisanje mu je z leti preraščalo časnikarsko dejavnost in sililo v širšo publicistiko zgod. in gospodarskega značaja. Napisal je publikacije: Odkritje spomenika padlim v NOB, Podgora (1975, s S. Kuštrinom in S. Terpinom), Kratek pregled slov. posojilništva na Goriškem (Gor. 1979, cikl.), Slov. bančništvo in posojilništvo na Goriškem (Gor. 1982, 1983², s slov. in ital. besedilom; ocene 1983: Voce Isontina, št. 15; Gospodarstvo, št. 1442; Bančni vestnik, 141–4; Novi list, št. 1414; ZČ, 149–50). Posebno pomembni so njegovi zgod. članki: Razvoj slov. osn. šolstva v Gor. (v: Slov. osn. šola O. Župančič v Gor., 1982), Pevma, Oslavje in Štmaver skozi stoletja (v: Slov. osn. šola Josip Abram, Pevma 1984), Eno stol. slov. osn. šolstva v Gor. (v: Osn. šola F. Bevk, Gor. 1984), Le istituzioni scolastiche e culturali slovene a Gorizia sino alla prima guerra mondiale (v: La scuola, la stampa, le istituzioni culturali a Gorizia e nel suo territorio dalla metà del Settecento al 1915, Gor. 1983), Razvoj slov. kreditnega zadružništva na Primorskem (v: Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Trst 1983, besedilo v slov. in ital.), Un ampio movimento cooperativo – i settantacinque anni della Cassa Rurale ed Artigana di Doberdò (v: Il Territorio 10, 1984).

Uredil je mdr. knjige: Prosv. društvo »Kras«, Dol-Poljane (Trst 1966), Slov. planin. društvo v Gor. 1911–71 (Gor. 1971, napisal zanjo več prispevkov), Sovodenjski zbornik I (1983, napisal: 75 let delovanja Kmečkodelavske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah, Partizansko gospodarstvo na sovodenjskem območju, Šola GM v Sovodnjah 1963–83). – Prim.: osebni podatki; Bibl Jadran. kol 1946–81, Trst 1982; PDk 1965, št. 227 (s sliko); 1978, št. 133 (s sliko); Il Piccolo 1972, 30. april; 1973; št. 8289; 1974, št. 8486; 1975, št. 8742 (s sliko); 1983, št. 278; Il Gazzettino del lunedì 1972, št. 39; Slov. ob Soči, med Brdi in Jadranom, 1983, 231, 242, 282; B. Marušič, Primor. srečanja 1984, 320–1. Brj.

WALTRITSCH Marko, časnikar, publicist, politik, zgodovinar, r. 23. jul. 1932 v Gor., živi prav tam. Oče Hinko, uradnik, mati Cecilija Bertulin, gospodinja (gostilničarka). V Gor. je obiskoval it. osn. in nižjo srednjo š. ter po letu 1945 slov. klas. licej (matura 1951). Študiral je na Filoz. fak. v Trstu. Publicistično in časnikarsko je deloval že v srednji š. 1946 je izdal tri številke mladinskega lista Južnogoriški stražar, pobudil je glasilo gor. srednješolcev Mladi vzori (1949–51) in sourejeval dijaško glasilo v Gor. Mlada setev (1946–50). 1948 je pričel sodelovati pri PDk (filatelija, šport, dijaška kronika, reportaže), pri listu se je nato stalno zaposlil 1971. Delal je v gor. redakciji PDk, od 1980 bil ur. gor. kronike, od 1988 do 1990 pa odgovorni ur. lista. Časnikarski izpit je opravil v Rimu (1972). 1991 se je upokojil. – Od 1948 je sodeloval tudi pri LdTd, pri gor. Soči (gor. kronika, uvodniki in komentarji itd.), kasneje pri Gosp. (od 1955), v letih 1990 in 1991 je bil odgovorni ur. ter urejal zadnje številke Gosp. (priloga PDk). – Kot gor. dopisnik je sodeloval tudi v it. tisku, tako pri rimskem dnevniku Avanti (1958–70), beneškem dnevniku Gazzettino, videmskih listih La Regione in Il Lavoratore friulano in bil med 1957–60 ur. gor. kronike v listu Corriere di Trieste. W. je sodeloval tudi v tisku v Sji (Delo, Nedeljski dnevnik, PrimN, Teleks), pri Radiu Trst A (reportaže, Na goriškem valu, Goriški obrazi, Goriške gostilne, Muzeji v F-JK, Evropska mesta in muzeji v njih itd.), pri Radiu Koper (goriška kronika v slov. in it.) in pri agenciji Alpe Adria (TV Koper) več kot deset let stalni dopisnik s slov. in it. prispevki. Njegove prispevke so objavili tudi JKol, Dan, Sreč, StudG, Pazinski memorijal (1990) itd. – Pri časnikarskem delu je pokazal posebno zanimanje za zgod. gor. Slov. druge polovice 19. in začetka 20. stol. S tega področja je poleg daljših reportaž v PDk (krajevne kronike, dogodki iz prve in druge svet. vojne, biografski prikazi itd.) objavil samostojni brošuri Odkritje spomenika padlim v NOB (Podgora 1975, skupaj s S. Kuštrinom in S. Terpinom) in Kratek pregled slovenskega posojilništva na Goriškem (Gor. 1979 cikl.). Temeljne so tri obsežnejše monografije o zgod. denarništva na Gor. in v Furlaniji. 1982 (2. izd. 1983) je izdal dvojez. knjigo Slov. bančništvo in posojilništva na Goriškem – Gli istituti di credito sloveni nel Goriziano, Dežela F-JK je objavila knjigo Le casse rurali friulane dalla loro costituzione al fascismo (Trst 1987), knjiga Posojilnice na nabrežinskem Krasu (Nabrežina 1989) je pravzaprav monografski opis devinsko-nabrežinske občine od konca 19. stol. dalje. V obliki člankov je nato objavil pregled kreditnega zadružništva na Primorskem (v Hranilnica in posojilnica na Opčinah, 1983) in jubilejni zapis ob 75–letnici posojilnice v Doberdobu (Il Territorio 1984). O tem je še podrobneje pisal v prispevku za zbornik Doberdob včeraj in danes (1988); ta zbornik je tudi uredil. O zgod. slov. denarništva je tudi govoril na posameznih predstavitvah svojih knjig, poleg tega še na simpoziju o zgod. denarništva in bančništva na Slov. (Lj. 1984), na Pazinskem memorijalu (1984), na posvetu o zgod. bančništva na ozemlju Italije (Verona 1987), na posvetu o organiziranem življenju na podeželju v Fari (1983), na posvetu o katoliškem gibanju v Gor. (1985). – W. je svoje raziskovanje gospodarske zgod. Slov. na Goriškem gradil predvsem na arhivskih (javne in zasebne zbirke) ter časopisnih virih in pri tem načel povsem neobdelano tematiko, ki ji zgodovinopisje ni posvečalo posebne pozornosti. Razen denarništvu je W. posvečal pozornost tudi slov. šolstvu na Gor. in poleg časopisnih člankov (PDk) objavil daljše razprave v zbornikih Slovenska osnovna šola Oton Župančič v Gorici (1982), Osnovna šola Franc Bevk v Gorici (1984; oba je tudi uredil) in La scuola, la stampa, le istituzioni culturali a Gorizia e nel suo territorio dalla metà del Settecento al 1915 (1983). O šolstvu, denarništvu in gospodarstvu v občini Sovodnje pri Gor. je objavil samostojne prispevke v Sovodenjskem zborniku (1, 1983); bil je ur. tudi te izdaje. Uredil je brošuro Občina Sovodnje ob Soči (1970). O Pevmi, Oslavju in Štmavru v zgod. je pisal v zborniku Slovenska osnovna šola Josip Abram (1984), podobno tudi o Doberdobu v razdobju 1850–1915 (Doberdob včeraj in danes). Poleg doberdobskega in sovodenjskega zbornika je uredil publikacijo prosv. društva »Kras« (Dol-Poljane 1966) in zbornik Ob 60-letnici planinskega društva v Gorici (1971). Napisal je Zgodovinski pregled razvoja glasbenega pouka med Slovenci v Gorici (objavljen je v 25 let šole Glasbene matice v Gorici, 1987), uredil je brošuro Nabrežina 1990-Sesljan 1991 (1991). Uredil je več priložnostnih brošur Slov. prosvetne zveze, med temi Kamen na kamnu (1979) in Peter Kocjančič (1980). 1980 je postal tudi odgov. ur. mesečnika Il Campanile (Capriva del Friuli). – W-evo javno delo se začenja v dijaških letih. 1951 je ustanovil akademsko-srednješolski klub »Simon Gregorčič« v Gor., ki se je kasneje razvil v gor. mestni klub. Bil je več let v vodstvu Slov. prosvetne zveze (1973–81 tajnik zveze za Goriško). Deloval je v SKGZ (član njenega predsedstva in član odbora za Goriško). Polit. je delal najprej v DFS, 1957 je stopil v PSI (podtajnik strankinega pokraj. odb. za Goriško, član dežel. odb. za F-JK in tajnik mestne sekcije v Gor.). Na listi PSI je bil 1965 izvoljen v gor. pokraj. svet in bil kot prvi Slovenec od faš. razpusta pokraj. sveta v letu 1922 po več kot treh desetletjih izvoljen za odbornika (1965–70) in doslej edinega podpreds. slov. narodnosti (1970–73) gor. pokraj. uprave. 1975 je bil izvoljen za obč. svetovalca v Gor. (bil je načelnik svetovalske skupine PSI), ponovno izvoljen tudi 1980 in 1985. V teh 25–ih letih je bil član raznih komisij in odborov (član deželne komisije za izseljenska vprašanja, član Pokraj. turistične ustanove, podpreds. Pokraj. področja za javne prevoze itd.). Bil je tudi tajnik zadruge za gradnjo Kulturnega doma v Gor., kot tudi član in odbornik številnih slov. društev in ustanov v Gor.

Prim.: SBL IV, 663 in tam navedena liter.; Voce I 9. apr. 1983; Bančni vestnik 1983, str. 141-44; PDk 9. maja 1985 in 21. jul. 1988.

B. Mar.