Wallner, Julius (1852–1914)

Wallner Julius, zgodovinar, r. 30. apr. 1852 v Košicah (Slovaška) voj. kapelniku, u. 17. marca 1914 v Gradcu. Po gimn. in univ. študiju v Gradcu je prišel 1875 kot suplent na realko v Lj., 1878 postal prof. na gimn. v Jihlavi (Češka); tu je uredil mestni arhiv. Na željo ministrstje 1887 prišel na klas. gimn. v Lj., kjer je učil nem. in zgod., hkrati bil 1891–4 nadzornik za nem. ljud. šole v okrajih Lj. in Radovljica. 1894 je odšel za ravnatelja na gimn. v Jihlavo, 1899 pa za ravnatelja I. nem. gimn. v Brno. 1900 je bil poklican kot zastopnik učiteljstva v moravski dež. šolski svet. Zaradi bolezni je bil 1906 na lastno željo upok. in se preselil v Gradec.

V Lj. je 1887–8 urejal kranj. dež. arhiv, 1888 postal tajnik takrat oživljenega Muzejskega društva, vodil njegovo glasilo MMK, pisal vanj letna društv. poročila in večkrat predaval na sestankih. 1890 je na občnem zboru glasoval proti predlogu A. Koblarja, da bi MMK prinašale tudi slov. sestavke in izstopil iz odbora. Na podlagi temeljitih arhivskih raziskav je v MMK obj. razprave: H. v. Auersperg u. d. Veldesser Herrschaft (1889; poročilo: S. Rutar, LZg 1889, št. 160), Beitr. zur Gesch. d. Laibacher Maler u. Bildhauer … (1890), Die Baumkirchersage in Krain (1890), Eine arhivalische Nachlese im Landstrasse u. Sittich (1898), Laib. Stadthaushalt vor 300 J. (1891), Krain u. Küstenland zu Beginn d. oesterr. Erbfolgekrieges (1892; povzetek: LZ 1892, 123–4), Wirtschaftl. Verhältnisse u. Hausordnung d. Karthause Freudenthal … (1892; povzetek: LZ 1892, 697–8), Die Laibacher Bürgercorps (1893), Notizen zur Schulgesch. Laibachs vor d. theresian. Reform (1893). V izv. lj. klas. gimn. je priobčil članek o Frischlinovem osnutku šol. reda 1582 (1888), v LZg o listinah in dokumentih z arhivske razstave 13. muzeja konec 1888 (1889, št. 250, 252–3, 255), v LW govor v društvu pok. K. Dežmanu (1889, št. 454) in poročila Jožefa K. Erberga o javnem razpoloženju l. 1800 (1889, št. 470).

V temeljnih vprašanjih arhivistike se je W. močno približal načelom današnje arhivske šole; zagovarjal je enostaven in smotrn postopek pri urejanju, zlasti danes uveljavljeno načelo prvotne ureditve. Popolno spremembo – četudi bi bila bolj pravilna – je odklanjal tudi zato, ker bi bilo gradivo daljši čas nedostopno. – Psevd.: J. W. – Prim.: F. Levec, Carn. 1914, 108–9; GMDS 1939, 19; Jože Žontar, Kron 1968, 156, 158; Mestni arhiv, Gradec. S. K.