Waldtreich zu Ehrenporten, Caharija (1623–1682)

Waldtreich (Waldreich, Waltreich) Caharija, veletrgovec in bankir, r. 5. avg. 1623 v Augsburgu trgovcu Baltazarju po rodu iz Toblacha na juž. Tirolskem, u. 27. jul. 1682 v Ljubljani. Trgovine se je verjetno izučil pri starejšem bratu Baltazarju, ki je po očetovi smrti prevzel trgovino v Augsburgu. V Lj. je prvič omenjen 1649 med tujimi trgovci, ki so obiskovali lj. sejme. Verjetno se je kmalu zatem naselil v Lj., kjer mu je žena Ana Katarina r. Pipan (po rodu s Kranj.) rodila 1653 prvega izmed 8 otrok; ko je 1666 umrla, se je por. z Marijo Elizabeto pl. Schlangenburg.

S trgovino se je ukvarjal na veliko: z izvoznimi dovoljenji je izvažal žito v Italijo, trgoval z železom in s suknom, s trgovci iz Gradca in Benetk je bil udeležen pri trg. družbi, ki je imela v zakupu izvoz volov. Poslovne zveze je imel z zakupniki tobaka in z beneškim trgovcem, ki mu je bila poverjena prodaja idrijskega živega srebra. V družbi z drugimi trgovci je imel trgovine v Benetkah, Trstu in svojega zastopnika v Gradcu; v trg. družbi je bil s tremi dunaj. privilegiranimi trgovci. Obsežne trg. posle je imel kot dobavitelj za vojaštvo ob štajer.-ogrski meji in v Vojni krajini in je zato na Ptuju vzdrževal veliko zalogo blaga in bil z drugimi trgovci udeležen pri trgovini v Varaždinu. Za potrebe vojaštva je zalagal s suknom tudi štajer. dež. stanove. Trg. poslovanje mu je prineslo veliko denarja, zato je razpredal na široko tudi finančno in bankirsko poslovanje. Posojal je denar na menice in zadolžnice. Med njegovimi dolžniki so bili člani znanih plem. družin ter lj. in drugi trgovci. Opravljal je denarne posle za kranj. in štajer. dež. stanove ter za graško dvorno komoro. Kranjski deželni stanovi so dali cesarju Leopoldu I. ob njegovi tretji poroki darilo 20.000 gld z W-ovo menico. Za denarne zasluge mu je vladar 1659 podelil plemstvo in plemiški predikat »zu Ehrenporten«. Kot izkušenemu in vplivnemu trgovcu, ki je drž. oblastem dajal mnenja o raznih trg. in denarnih vprašanjih, mu je bil 1681 podeljen naslov cesar. svetnika. Ko se je avstr. vlada ukvarjala z načrtom, kako povečati trg. promet med tedaj avstr. Nizozemsko in avstr. jadran. lukami, je W. podal obširno mnenje o možnostih te trgovine in podprl predlog, da bi Trst postal svobodna luka za uvoz in izvoz blaga.

Bil je med najpomembnejšimi veletrgovci in finančniki 17. stol. v Lj. in sodi med značilne predstavnike zgodnjega kapitalizma na Slov. Trgovske posle je opravljal zunaj cehovsko-meščanskega okvira. V testamentu je določil za glavnega dediča sina Antona Caharijo, ki pa s trgovino ni nadaljeval, temveč je stopil v službo dež. stanov in bil prejemnik sredstvenine na Vranskem. Med W-ovo zapuščino, katere vrednost je bila okoli 200.000 gld., je bilo: hiša v Križevniški ul. (danes št. 8), znatni zneski gotovine, veliko zlatnine, srebrnine, draguljev, slik itd., največ pa meničnih in drugih terjatev, ki so znašale nad 170.000 gld., in pa trg. knjige od 1649 do njegove smrti. – Prim.: r., m. in por. matice (stolna župnija, Lj.); zapuščinski inventarji fasc. IL, št. 36; testamenti, grupa III, W, št. 15; pisma plemstva; stanovski arhiv npr. fasc. 302 a, 557–63, fasc. 304 a, 939, fasc. 306 a, 517, fasc. 307 b, 791, fasc. 310 a, 875 sl., fasc. 312 c, 377 (vse DAS); V. Fabjančič, Knjiga hiš II. del: Novi trg, 430 (rkp MALj); Schiviz, Krain 10, 11, 12, 14, 17–9, 150, 177, 179; H. Srbik, Mitt. des österr. Instituts für Geschichtsforschung, Erganzungsband XI, Innsbruck 1929, 628, op. 1; V. Valenčič, ZČ 1972, 317–47. Vlč.