Wagner, Tone (1931–)

Wagner Tone (Anton), strokovnjak za hmelj in rastlinske droge, r. 5. januarja 1931 v Ljubljani železniškemu brzojavnemu nadzorniku Antonu in Pavli r. Stresen, živi v Žalcu. Osn. šolo in I. real. gimn. (1941–9) je obiskoval v Lj., tu tudi študiral agronomijo in 1955 dipl. Magisterij je opravil 1969 v Zgbu, z dis. Divji hmelj Humulus lupulus L. v Jsli pa je bil prom. 1975 v Lj. Zaposlen je bil na selekcijskem posestvu Črnelo pri Domžalah (1953), Okrajni zadružni zvezi v Lj. (1954), nato na Inšt. za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, tu od 1959 vodja odd. za hmeljarstvo in pridelovanje rastlinskih zdravilnih drog ter vodja pospeševalnega in raziskovalnega dela na področju ekologije, agrotehnike in žlahtnjenja hmelja. Od 1978 predava kot izr. prof. na agron. odd. lj. Bioteh. fak. (predmet pridelovanje rastlinskih drog); 1982 je predaval tudi na Višji agron. šoli v Mrbu (predmet splošno poljedelstvo). Strok. se je izpopolnjeval v Angliji (1961), na Češkem (1964), v SZ (1969), ZDA (1972, 1976), na Japonskem (1976), Kitajskem (1978) in v Franciji (1982). Od 1962 se z referati udeležuje štev. hmeljarskih srečanj doma in v tujini.

Bil je preds. Hmeljne komisije za Sjo (od 1963) in Pedološkega društva za Sjo, še vedno pa je preds. Strok. sveta za hmeljarstvo pri Razvojni skupnosti za kmetijstvo in živilstvo Sje (od 1974), podpreds. Jsl pedol. društva, preds. ocenjevalnega odbora za določitev kakovosti hmelja pri Poslovni skupnosti za hmeljarstvo Sje, član znanstv. komisije Evrop. hmeljnega biroja v Strasbourgu (od 1960) idr. Prejel je več strok. priznanj, mdr. Evrop. biroja za hmelj (1970) in ministrstva za kmetijstvo ZDA za projekt Avtohtoni hmelj v Jsli in njegova uporabnost … (1979).

1970–6 je bil nosilec jsl-amer. projekta Avtohtoni hmelj v Jsli in njegova uporabnost za vzgojo novih sort v primerjavi s sedaj gojenimi sortami. S sodelavci je zbral in analiziral 400 poedink iz populacij divjega hmelja; zasnoval je in vzdržuje eno najbogatejših zbirk genotipov na svetu (Inšt. za hmeljarstvo in pivovarstvo, Žalec). O nahajališčih, floristični sestavi, morfol. in kem. lastnostih divjega hmelja je poročal na zasedanju znanstv. komisije mednar. biroja za hmelj (Wye, Anglija, 1976; obj. v poročilu Wild hops as sources of breeding material, 1976). Vodi kolekcijski nasad zdravilnih in aromatičnih rastlin-drog v Žalcu. Je soavtor prvih slov. hmeljnih sort ahil, apolon, atlas in aurora (za to so prejeli 1972 nagrado za izume Sklada B. Kidriča) ter kultivarjev hmelja bobek, buket in blisk (enaka nagrada 1981).

Napisal je skripta za hmeljarske tečaje Hmeljarstvo (1963, 1968 dop. izd.) ter knjigi Pridelovanje zdravilnih rastlin (1980) in Vrt zdravilnih rastlin (1983, s C. Mastnak-Čulk). Od 1962 je objavil nad sto razprav in člankov, v katerih obravnava kolekcioniranje, žlahtnjenje, introdukcijo sort in kultivarjev hmelja, zdravilnih in aromatičnih drog, pedološke in ekološke razmere za pridelovanje hmelja in drog, pedosekvence in kategorizacijo zemljišč, klasično in foliarno prehrano hmelja, kontrolo kvalitete sredstev, pridelkov in izdelkov, pridelovalne postopke za hmelj in droge, genofond in vzdrževanje genetskih bank divjega hmelja v Jsli in v svetu, npr.: The breeding and development of new hops varieties (Proceeding of the scientific commission of the international hop grower’s convention, Wye 1976, izšlo 1977), Divji hmelj in njegova uporabnost v žlahtnjenju (Referati 1. posvetovanja strokovnjakov za zdravilno rastlinje Sje, Kranjska Gora 1976), Vpliv staranja hmelja na sestav hmeljnega okolja (IV. Jsl simpozij za hmeljarstvo, Velenje 1977, Žalec 1978), Kolekcijski nasad zdravilnih rastlin pri Inšt. za hmeljarstvo in pivovarstvo (Farmac. vestnik 1979, s C. Mastnak-Čulk), Evapotranspiration of the hop in the ecological conditions of Savinia valley in Slovenia (Proceed. of the scien. commission of the intern. hop grower’s convention, Colmar, Francija 1980), Strojno sajenje hmelja (Zbornik radova Tehn. komisije IHB, Novi Sad 1981, z M. Veronekom), Vpliv različnih sort poprove mete na količino in kakovost pridelane droge (Sodobno kmetijstvo 1981, s C. Mastnak-Čulk), Izbrane ženske rastline iz populacije divjega hmelja Jsle (V. Jsl simp. za hmeljarstvo, Žalec 1982).

Prim.: osebni podatki; Delo 1971, št. 163; 1972, št. 100; Dnevnik 1971, št. 222 (s sliko); Surcos (Buenos Aires) 1971, št. 26 (intervju s sliko); Večer 1971, št. 140 (s sliko); Chmelářství (Praga), 1975. – Slika: arhiv SBL. Adč.