Vurnik, Rafaela (1898–1983)

Vurnik Rafaela (pri krstu Marija), misijonarka, r. 31. jan. 1898 v Radovljici (sestra arh. Ivana; gl. čl.), u. 1. sept. 1983 v Lj. Osn. šolo je obiskovala v r. kraju, meščan. in učiteljišče pri uršulinkah v Šk. Loki, 1916 mat. in vstopila v uršul. red (1918 začasne zaobljube, 1921 večne), ki ji je omogočil študij jezikoslovja na univ. v Zgbu; po 4 sem. ga opustila. Okt. 1924 je odpotovala s prvo slov. misijonarko m. Ks. Pirc v Bangkok na Tajsko (prej Siam), tam ustan. prvi uršul. samostan in sezidala gimn. (1931, po načrtih brata Ivana); začela učiti na dekl. šoli Calvaire. 1925–8 je bila prefekta v samostanu, nato v samostanu Mater Dei: 1928–35 šol. prefekta, 1932–5 voditeljica novink in prednica, 1939–47 generalna prednica. 1935 je v Chiengmai ustanovila misij. postajo in ji bila do 1938 prednica. Kot vrhovna predstojnica tajskih in kitajskih misijonov 1938–9 je prepotovala vso Tajsko do Svatova. V Bangkoku je vzdržala težko japonsko okupacijo, dosegla, da so Japonci za zasedbo gimn. plačevali visoko najemnino, s čemer je samostan razbremenila precejšnjega dolga za novo stavbo.

1947 je prišla v Evropo in bila na generalatu OSU v Rimu do 1959 generalna asistentka in svetovalka pri vrhovnem kapitlju, v tem svojstvu potovala na Kubo, v Venezuelo, Kolumbijo in Peru. Od 1966 je živela v Lj., bila 1966–72 provincialna voditeljica za Jslo, 1971–4 prednica lj. uršul. samostana, poslej upok. – Poleg smisla za organizacijo je imela izreden dar za jezike. Aktivno je obvladala nem., ital., franc. in angl., govorila holandsko, špansko, češko, poljsko, japonsko in kitajsko, razumela sanskrt. V Bangkoku je morala, preden je postala ravnateljica gimn., opraviti drž. izpit iz tajščine. Nekaj let je vzgajala ml. princa siamske kraljevine. V Rimu 1949–50 in 1958–9 ter v Limi (Peru) 1957 je poučevala nem., sloven. in shrv. pa 1961–2 v Rimu. – Prim.: podatki brata Ivana in uršul. samostana Lj. (oboje arhiv SBL); Delo 1983, št. 204 (osmrtnica). Zdč.