Vurnik, Helena (1882–1962)

Vurnik Helena r. Kottler, slikarka in dekoraterka, r. 26. sept. 1882 na Dunaju pravniku poštne direkcije Moricu Kottlerju in Bronislavi r. Trug (po rodu Poljakinja), u. 4. apr. 1962 v Radovljici. Po meščan. šoli je obiskovala sred. šolo za klavir in 4-letno šolo za risanje in akvareliranje, zatem štud. 4 leta na Graphische Lehr- u. Versuchsanstalt v VII. okr., kjer je delala v olju in graf. tehniki (litogr., heliogravura, jedkanje). Študij je nadaljevala na Kunstschule f. Frauen u. Mädchen, od koder jo je prof. Rud. Jettmar sprejel v svojo specialko na AUU. 1910 je dobila 6-mesečno drž. štipendijo za Italijo. Po vrnitvi si je z izkupičkom za prodana (v Italiji nastala) dela uredila atelje na Dunaju in se zaposlila kot risarka pri dunaj. dnevniku Extrablatt. Z grafikami, ki jih je priporočil prof. L. Michalek, je prodrla v umetnostne trgovine in v razst. prostore Künstlerhausa. Nov. 1913 se je por. z arh. Ivanom V-om (gl. čl.), 1915 sta se preselila v moževo r. hišo v Radovljico, febr. 1919 v Lj.

Njeno prirojeno nadarjenost, slovan. občutljivost ter slikar. sposobnosti, izoblikovane v okolju in duhu dunaj. secesije, je mož spretno vključeval v svoje arhitekt. zasnove. Eno najmikavnejših del za oba je bila obnova zasebne kapele škofa A. Karlina v Trstu. Zanjo je V-ova ok. 1915 naslikala olja Marijino oznanjenje, sv. Andrej in Velikonočno jutro (fotogr. slednjega v NarG), medtem ko so 3 kompozicije z motiviko iz Kristusovega življenja (velikost ok. 8 m v širino) in štev. drugi liki ostali le v študijah. Iz zgodnjega obdobja so se ohranila olja: Žid (ok. 1910), Pocestni trgovec, Tržni dan v Mirandoli, Portret mlade žene; iz zrele dobe so: Portret Š. P. v nar. noši (1922), Sijala je noč (1922, po motivu cigan. pesmi, danes v Chicagu), Dvorišče V-ove hiše v Radovljici (1915–7) itd.; med zadnjimi je Portret ge. Dr. Bl. (1956). Od cerkv. del pa: sv. Katarina pred sodniki (1919, glavni o. c. v Topolu nad Medvodami; golobradi modrijan je Ivan V.), Srce Jezusovo (1919), Majska Madona (1920, glavni o. c. sv. Krištofa, Lj.), Mala Terezika … (1921, 1926; c. sv. Petra Lj.), sv. Magdalena … (1922, danes v Chicagu), Zdrava Marija (repr. M 1924, 163), tabelne slike sv. Ana (repr. Bg 1926, 159), Madona pod križem (1929) in sv. Tadej (1943, vse 3 v c. sv. Petra, Lj.), Majniška Madona (1927, lj. stolnica; gl. F. Kimovec, S 1927, št. 121), Marijino oznanenje (1927–8, Šentvid pri Lj., varianta tržaškega; gl. isti, S 1929, št. 188; repr. M 1931, 207), 4 manjše slike (1930, glavni oltar v Sodražici).

Več let je štud. zapleteno tehniko mozaika in v njej večkrat upodobila skupino 4 evangelistov, npr.: 4 manjše podobe na retabulah v ž. c. v Radovljici (1932), na krilnem olt. v Mirnu (1935, v 2. svet. vojni pogorelo, ohranjene so fotogr.), na pročelju c. sv. Petra v Lj., kjer skupina z osrednjo postavo Kristusa med delfinoma (= simbolom vstajenja) dekorativno dopolnjuje moževo obnovitveno zasnovo (gl. DS 1939, 359–62 s sliko št. 20). Za ž. c. v Kranju je naredila mozaik Marija morska zvezda, za pročelje benedikt. bazilike v Opatiji Madona – morska zvezda (1956). – Stenske slike je izdelala za glavno dvorano Zadružne gospodar. banke (Lj., Miklošičeva 8, 1922) v tedaj priljubljenem nar. slogu (po 1945 večinoma prepleskane, ohranjen le detajl, repr. DS 1923, pril., slika 48). Poleg nekaterih poudarjenih folklor. dodatkov (barve, noša) zasledimo celo tu, še bolj pa na velikih figuralnih kompozicijah (tabelne slike) elemente, ki spominjajo na prerafaelite (stilizirani rastl. motivi ali dekorativne zvezde na enotnem, temnem polju), a tudi na Puvisa de Chavannesa (velike, ezoterične in mirne postave božanstev, svetnikov in zamaknjencev). – Risbe, grafika ter drobna grafika. Iz ital. in dunaj. časa so mdr. jedkanice Goslač in popevkarica (1913, razst. v Künstlerhausu), Na samotnih potih, Parižanka, V tihoti svetišča, Hiša v Bukari (repr. DS 1917, pril. št. 20–3), Spominu Iv. Cankarja (risba s kredo, repr. DS 1920, prit. 1). Risala je zaglavja in vinjete za DS (1918–20), M (1925), KMD (1931, mesece), številne ovitke za M (1924–6), KMD (1925–31, 1945, 1947–50) in MK (1923–38). Ilustr. je mdr. knjigo J. Lesar, Apostoli Gospodovi I–II (1924–5). Paramentika – predlog, vzorcev, osnutkov za umetno vezenje, za liturg. oblačila (izdelovale šol. sestre v Mrbu), zastave, cerkv. bandera (gl. S 1922, št. 109; 1931, št. 108), obdelava kovin (okras zvonov v Trnovem, na liturg. posodju), emajlirani okraski na tabernakljih, monštrancah (gl. M 1935, 222, 229) je zlasti po 1923 zelo veliko. Z možem je delala ornat škofa Jegliča (repr. DS 1923, pril. 46; M 1935, 217); izveden je v nar. barvah in prepreden z zlatimi nitmi (na medn. razst. 1938 v Berlinu prejela diplomo in plaketo).

Dela V-ove so raztresena, zato težko dostopna. Štev. skice, študije, grafike, akvarele, risbe in olja je 1970 daroval NarG mož Ivan. – Prim.: podatki moža Ivana (arhiv SBL) in hčere Mire por. Žumer (Lj.); Steletovo gradivo; ELU; MohBibl; SŽ 78; Thieme-Becker XVI; F. Stelè, Oris zgod. um. pri Slov., 1924, 155; isti, Umetnost v Primorju, 1960, 63; F. Šijanec, Sod. slov. lik. umetnost, 1961, 420, 421; L. Menaše, Umetniki in spremljevalci, 1981, 86 (razst. kat. ModG). – Slika: NarG. Zdč.