Vuga, Jožef (1887–1952)

Vuga Jožef, publicist, r. 23. febr. 1887 v Košakih pri Mariboru viničarju Matiji in Tereziji r. Postružnik, u. 13. jul. 1952 v kraju Všenory pri Pragi, pokopan v Příbrami. Osn. šolo je obiskoval v Krčevini pri Mrbu, 1901 prišel na klas. gimn. v Mrb, zaradi pomanjkanja se v višji gimn. zaposlil in šele 1912 maturiral (kot eksternist). Štud. je v Pragi na fil. fak. (slovan. jezikosl., franc.), bil vpoklican k vojakom ter polagal izpite v Gradcu (1916, 1917) in Lj. (1920). Od apr. 1917 do jul. 1918 je učil na slov. trg. šoli v Trstu, od sept. 1918 do apr. 1943 pa na trg. akad. v Čeških Budějovicah ital., franc. in nem. (tudi sloven. in shrv.). Apr. 1943 ga je okupator z ženo poslal v konc. taborišči Oświęcim (žena Hedvika r. Holá tu u.) in Buchenwald. Po osvoboditvi se je vrnil v Č. Budějovice, zaradi bolezni (posledice iz taborišča) bil 1946 upok., se preselil v Prago, od koder so ga 1950 na silo preselili v Všenore.

Že v gimn. letih se je pod vplivom Lj. Pivka učil češčine, v času praškega študija znanje tako poglobil, da je lahko sestavil preprost učbenik Kratka slovnica češkega jezika za Slovence (Trst 1918), zasnovan predvsem na različnosti obeh jezikov. V Pragi je bil član odbora slov. akad. društva Adrija, predaval v akad. društvih in sodeloval s članki v Časopisu pokrokového studentstva (1912/3) in v Studentská revue (1912/3). O slov. kulturi in politiki je pisal v dnevnik Čas (1913, št. 48, 77, 109: Slovinský dopis), od 1913 tudi v Slovanský přehled, kjer je obj. glavnino svojih prispevkov, mdr.: Tak zvané novoillyrské hnutí u Slovinců (1913/4), Slované v Itálii (1925), Slovinci korutanští … (ib.), Protislovanský režim v Itálii … (1937), Co získala jsl menšina v Itálii jsl.-ital. sblížením (1938), Osud jsl menšiny v dnešním Německu a Itálii (ib.), Slovanské hraniční problémy dneška (1948). Sodel. je tudi pri listih: Čsl-jsl liga (1922), Jihočeské listy (1929), Nár. listy (1938), od slov. pa v: INK (1913), Istra, Jadran. kol (1936), Mrb slov. kol (1913, 1914), Napredna misel (1912) idr.

Publicistika o slov. manjšini v Italiji in Avstriji med vojnama je najpomembnejša. Na podlagi statist. idr. podatkov o kulturi, politiki in gospodar. zamejskih Slovencev je prepričljivo dokazoval, kakšna krivica se godi majhnemu slov. narodu. Tehtno je bilo tudi V-ovo delovanje v društvu Čsl-jsl liga v Č. Budějovicah; bil je več let preds. in tajnik, organiziral vrsto prireditev, s predavanji je seznanjal Čehe z Jslo, njenim življenjem in problemi. – Psevd.: J. V., -ug-. – Prim.: J 1937, št. 127; J. Beran, Čsl-jsl revue 1937, 40–1; PDk 1952, št. 184. – Slika: Jadran. Kol 1936, 49. O.B.