Vrtovec, Vekoslav (1889–1934)

Vrtovec Vekoslav (Alojzij), gospodarstvenik, r. 26. nov. 1889 v Velikih Žabljah posestniku Antonu in Mariji r. Stegovec, u. 25. sept. 1934 v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval (1895–8) v r. kraju, v Gorici zasebno pripravnico za srednje šole in gimn. (1901–9). Nato je stopil v gor. bogoslovje, ga po enem sem. zapustil in na Dunaju štud. pravo (1910–4; zadnji drž. izpit opravil 1920). Med študijem je deloval v akad. društvu Danica (1910/1 tajnik, 1913/4 preds.) in ocenjeval (1911/2) lit. prispevke dijakov v Prvih cvetih (priloga mesečnika Zora); 1913/4 je bil nekaj časa domači učitelj na Poljskem. V zač. 1. svet. vojne je bil poklican k vojakom, po nekaj mesecih zaradi bolezni na očeh odpuščen. 1915–8 je delal v ured. S, 1919 pri Jsl dopisnem uradu v Bgdu (vmes nekaj mes. tajnik min. za social. politiko J. Gostinčarja), 1920 bil dopisnik tega urada na Dunaju. Kot časnikar se je posvečal zlasti deklaracijskemu gibanju, pozneje social. vprašanjem. 1921 se je zaposlil pri Zadružni gospodar. banki v Lj., kjer je ostal do smrti. Hkrati je sodeloval v nameščenskih stanovskih in gospodarskih organizacijah, postal član uprave Trgov. bolniškega in podpornega društva v Lj., bil 1923 izvoljen za delegata Pokojnin. zavoda za nameščence v Lj. ter prišel v načelstvo in upravni odbor. Bil je tudi član komisije za sestavo novega zakona o pokojnin. zavarovanju in statuta Pokojn. zavoda. Sept. 1928 je bil imenovan za preds. s 5-letnim mandatom (jan. 1933 ga je min. za social. politiko I. Pucelj razrešil). Prizadeval si je za izboljšanje nameščen. pokojn. zavarovanja, zlasti za povišanje rent upok. nameščencev. Pod njegovim predsedstvom je Pokoj. zavod z zavar. prispevki zbral znatna sredstva, se uvrstil med naše najmočnejše finančne zavode, nalagal denar prvenstveno v domače gospodarstvo, dajal posojila banovini in občinam, pa tudi industriji in trgovini. S posojilom Trg. bolniškemu in podpornemu društvu je omogočil gradnjo sanatorija Šlajmerjev dom. Precej denarja je vložil v gradnjo stanov. hiš v Lj. (npr. zaokrožen kompleks ob Kidričevi in Beethovnovi ul., po Plečnikovi zamisli), Mrbu, Celju in Splitu. – Prim.: r. matice (ž. urad Velike Žablje); Letna poročila Pokojn. zavoda za nameščence v Lj. 1919–34; Kron 1934, 347 (s sliko); S 1934, št. 218 (s sliko); KMD 1936, 84 (s sliko). Vlč.

VRTOVEC Vekoslav (Alojzij), gospodarstvenik, r. 26. nov. 1889 v Velikih Žabljah, u. 25. sept. 1934 v Lj. Oče Anton, posestnik, mati Marija Stegovec. Osn. š. v domačem kraju, pripravnica in gimn. v Gor. (1901–09). En semester je obiskoval bogoslovje v Gor., nato je na Dunaju študiral pravo (1910–14); zadnji drž. izpit opravil 1920). Med študijem na Dunaju je deloval v akad. društvu Danica (tajnik, preds.), v l. 1913–14 je bil domači učitelj na Poljskem. Bil je vpoklican k vojakom že na začetku svet. vojne, zaradi bolezni je bil odpuščen; po odpustu se je zaposlil v ured. S. Po vojni je bil v Bgdu krajši čas tajnik ministra za socialno politiko J. Gostinčarja, sicer pa je bil v Bgdu tudi časnikar. 1921 se je zaposlil v Lj. pri Zadružni gosp. banki, tu je bil do smrti. – V. je delal predvsem na gosp. področju. Bil je član Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Lj., delal je v vodstvu pokojninskega zavoda za nameščence v Lj. (1928 je postal njegov preds.). Pod V-evim vodstvom je zavod postal močna finančna organizacija, ki je posojala in vlagala denar (npr. gradnja Šlajmarjevega doma v Lj., stanovanjske hiše v Lj., Mrbu, Celju in Splitu). – Delal je tudi publicistično (npr. Ko ugaša mlado življenje..., NČ 1910, št. 14, 16, 17).

Prim.: SBL IV, 637–38 in tam navedena liter.; Gabršček II, 455.

Ured.