Vrtovec, Josip (1899–1978)

Vrtovec Josip, zdravnik-higienik, r. 22. nov. 1899 v Velikih Žabljah krojaču Jožefu in Antoniji r. Vidmar, u. 20. jan. 1978 v Gorici. Gimn. je obiskoval v Gorici (1910–4) in Šentvidu pri Lj. (mat. 1918). Medicino je začel študirati v Lj., nadaljeval v Pragi in Gradcu, kjer je bil 1923 prom. 1924 se je zaposlil v Lj. v Higienskem zavodu in se ukvarjal pretežno s problematiko bromatologije. 1927 je na intervencijo A. Štamparja dobil enoletno štipendijo na Rockefellerjevi ustanovi, obiskoval predavanja na John Hopkins University (Baltimore, ZDA), se specializiral iz splošne higiene in socialne medicine. 1929 je prišel v Mrb in tu postal vodja novoustanovljenega, v preventivo usmerjenega zdravstvenega doma s protituberkuloznim dispanzerjem, antirabično ambulanto, diagnostičnim bakteriološko-serološkim laboratorijem, 1931 pa šolske poliklinike z otroškim dispanzerjem. Okoli 1931 je ustanovil pri sv. Martinu na Pohorju klimatski zdravstveni dom za mladino. Med vojno je bil z družino izgnan v južno Srbijo in delal kot splošni zdravnik. 1943 se je vrnil v Sjo in v šoli v Zadlogu pri Črnem Vrhu nad Idrijo ustanovil partiz. bolnišnico ter bolniške postojanke pri Godoviču, v Črnem Vrhu in Tisovcu. Ob nem. ofenzivi (sept. 1943) je bila bolnišnica evakuirana na Križno goro in proti Kanjemu Dolu. 1944 je bil imenovan za primarija v pokrajinski psihiatrični bolnišnici v Gorici in tu ostal do upokojitve 1966. Od 1945 je sodeloval pri ustanavljanju splošnih ambulant na Krasu in Tolminskem, delal nekaj časa še v spl. ambulanti v Kostanjevici na Krasu in Kalu nad Kanalom.

Napisal je knj. Vsakdo sam svojega zdravja kovač (1931) in študijo o etnološki in zemljepisni porazdelitvi psihiatričnih, alkoholičnih in luetičnih obolenj v goriški provinci (rkp). Več prispevkov je objavil mdr. v: ZstV (Zdravstvena organizacija v Združenih državah, 1929; Infekcije človeka z Bacterium abortus (Bang) v Sji, 1930; Prispevek k epidemiologiji trebušnega legarja, 1937; Primer myiasis intestinalis, 1939), J (Počitniška kolonija kraljice Marije na Pohorju, 1930, št. 190), Zdravju (Kako obvarujemo otroke nalezljivih bolezni, Škrlatica-davica-oslovski kašelj, 1931), Roditeljskem listu (Pričetek šole in zdravje otrok, Šola in otrokov živčni sistem, Zdravnikovi vtisi pri preiskavi šolskih otrok, 1937/8).

Prim.: podatki sina dr. Josipa Vrtovca (Gorica); r. matice (ž. urad Velike Žablje); Pirc, Bibl; Spominski almanah; Glasilo zdrav. zbornice za Sjo, 1929, 179; I. Pirc, Zdravje v Sji, II 1929; Zbornik spl. bolnišnice v Mrbu, 1959, 187, 189, 388; PDk 1967, št. 106 (s sliko); 1978, št. 18 ( s sliko); P. Jerina-Lah in B. Grosman, Gradivo o slov. partiz. saniteti, 1979, 22, 327. Borisov

VRTOVEC Josip, zdravnik-higienik, r. 22. nov. 1899 v Velikih Žabljah pri Sv. Križu na Vipavskem, u. 20. jan. 1978 v Gor. Oče Jože, krojač in gostilničar, mati Antonija Vidmar. Osn. š. v rojstnem kraju, gimn. s slov. učnim jezikom v Gor. (1910–14) in Šentvidu nad Lj., kjer je maturiral 1918. Ljubil je glasbo, med počitnicami je vodil cerkv. zbor in orglal, kasneje je igral klavir in violino. Po nasvetu domačega župnika se je odločil za nadaljnji študij in se vpisal na Medic. fak. v Lj. (do tedaj je štela le 4 letnike). Študij je nadaljeval v Pragi in Gradcu. Prom. je 1924 v Gradcu. Takoj po diplomi je sprejel službo v Higienskem zavodu v Lj. Dve leti pozneje je odpotoval v ZDA, saj je po posredovanju A. Štamparja 1927 prejel štipendijo na Rockefellerjevi ustanovi za enoletni študij na John Hopkins University v Baltimoru, tam je 1928 dosegel specializacijo iz splošne higiene in javnega zdravstva. Tedaj je imel priložnost, da je obiskal vse pomembnejše higienske ustanove v državah vzh. amer. obale. Ko se je vrnil 1929, mu je bila poverjena ustanovitev prvega zdravstvenega doma v Mrbu. V okviru te ustanove je vodil protituberkulozni in antirabični dispanzer, higiensko-epidemiološki oddelek, serobakteriološki laboratorij (postopoma ustanovljen v letih 1929–36) in šolsko polikliniko z dispanzerjem za dojenčke (1931). Pri Sv. Martinu na Pohorju je uredil (1931) otroški počitniški zdravstv. dom. Kot priznanje za zasluge na civilnem področju mu je 1936 kralj Peter II. podelil visoko odlikovanje reda Sv. Save. V desetletju pred začetkom 2. svet. vojne je V. v okviru dejavnosti zdravstv. doma v Mrbu vodil dela pri uresničevanju mnogih vodovodnih sanacij, za zajetje pitne vode in regulacije greznic. Po njegovi zaslugi je bilo uvedeno brezplačno razdeljevanje pastiriziranega mleka šolski mladini; v to človekoljubno dejavnost se je tedaj vključilo veliko število mrb. tovarnarjev. Med opravljanjem poklica je svoje izkušnje in znanje posredoval tudi drugim, saj je s člani ekipe zdravstv. doma izvedel mnogo poučnih predavanj o higieni, nalezljivih boleznih, priredil razstave in tečaje. V to obdobje spada cela vrsta V-čevih publikacij. Po nemški zasedbi Mrba 1941 je bil V. kot mnogo drugih rodoljubov aretiran in deportiran v južno Srbijo, od koder mu je kmalu uspelo priti v Lj. Tu je prevzel službo potujoče sanitarne avtokolone z nalogo zdravstv. oskrbe krajev in vasi, ki so bile tedaj pod it. zasedbo. Ob prevratu se je pridružil družini, ki je bila ta čas v Črnem Vrhu nad Idrijo, in tam pomagal civilnemu prebivalstvu ter silam, ki so se borile proti okupatorju. Posebno v času bitke pri Godoviču je organiziral partiz. bolnišnico v Zadlogu, v njej je tudi operiral mnogo težjih ranjencev. Ob nem. ofenzivi sept. 1943 je skupno z dr. Petrom Galo izvedel evakuacijo ranjencev iz bolnišnice v gozd Tisovec, na Križno goro in proti Kanjemu Dolu. Za to prizadevanje je po vojni prejel priznanje in diplomo. 1943 so ga it. oblasti konfinirale v Gor. in tam je po sili razmer sprejel mesto primarija v psihiatrični bolnišnici, v kateri je služboval do upokojitve (1966). V tem obdobju je tudi zasnoval študijo o etnološki in zemljepisni porazdelitvi psihiatričnih, alkoholičnih in luetičnih obolenj v gor. pokrajini (delo je ostalo v rkp.). Zdravn. poklic je opravljal do nekaj dni pred smrtjo. - Drugi V-čevi spisi: Organizacija javnega zdravstva v ZDA, ZstV 1929; Pojav obolenja na Bangovi bolezni pri človeku v Sji, ZstV 1930; Vsakdo sam svojega zdravja kovač – Zdravje in higiena vasi (poljud.-zdravstv. brošura), Mrb. 1931; Doprinos k epidemiologiji tifusa, ZstV 1937; O negi dojenčkov v knjigi Za vsak dan, Mrb. 1937; članki o zdravju in higieni šol. otroka v Roditeljskem listu (Pričetek šole in zdravje otrok, Šola in otrokov živčni sistem, Zdravnikovi vtisi pri preiskavi šolskih otrok, 1937/38); poljudno-zdravstv. članki v Zdravju (Kako obvarujemo otroke nalezljivih bolezni, Škrlatica-davica-oslovski kašelj, 1931) in raznih dnevnih listih.

Sinova Dominik in Jože (dvojčka), r. 27. febr. 1933 v Mariboru, živita v Gor., mati Anica Rudolf. Po osn. š. v Mrbu, črnem Vrhu in Gor. in slov. sred. š., gimn. ter klas. lic. v Gor. sta študirala medicino v Padovi, tam diplomirala 28. febr. 1959 in opravila specializacijo v stomatologiji in odontiatriji 17. jul. 1961.

Dominik je po izpopol. tečaju v Lj. služboval v zobni ambulanti Zdravstv. doma v Šiški pri Lj. in kot asistent v Stomatol. klin. v Padovi (1961–63), v zasebni ambulanti v Vidmu (1961) in od 1963 v Gor. Na Stomatol. klin. v Padovi je napisal brošuro Radiologia dentaria. Sodelovala sta pri sestavi zelo pomembnega članka Impianto endoosseo ed applicazione immediata e definitiva della protesi in ga objavila v reviji Dental Cadmos (Milan, jun. 1969, 37, št. 6). Udeležila sta se raznih kongresov v It. in tujini.

Jože je bil najprej asistent na Stomatol. univ. kliniki v Padovi (1961–64) in služboval v zasebni zobozdr. ambulanti v okolici Padove ter občasno kot član zdravnikov civilne mornarice v vzh. Sredozemlju, od 1964 je opravljal poklic v Trstu in Gor., od 1975 samo v Gor. Navezal je tesne stike s Stomatol. kliniko v Lj. in sodeloval na implantološkem področju, saj se je za to dejavnost aktivno zanimal že od 1965. Že kot študent se je ukvarjal z raznimi kult. in društv. dejavnostmi. V prvem obdobju gor. skavtizma je sestavil kratek priročnik za prvo pomoč in nadzoroval skavte pri praktičnih vajah. Kot učenec prof. R. Coceanija je vzljubil slikarstvo. Risal je naslovne strani za šol. glasilo Mladi vzori in skrbel za ilustracije; pri izdaji je sodeloval tudi brat. Vključil se je v dramsko skupino dr. F. Močnika kot igralec in scenograf ter izdelal tudi z bratovo pomočjo veliko število kulis. 35 let se je posvečal ilustriranju besedil in naslovnih strani Pastirčka (pod uredn. S. Gregorca, pozneje K. Humarja). Sodeloval je na skupni razstavi zdravnikov-slikarjev v Bologni in prejel priznanje. Bil je aktiven tudi na športnem področju, več let odbornik za smučarski odsek pri Š.Z. Olympiji in nato nekaj let društv. preds. do otvoritve telovadnice ob Kat. domu (sept. 1987).

Prim.: Podatki sinov dr. Jožeta in dr. Dominika Vrtovca; vprašalna pola; SBL IV, 637 in tam navedena liter.; Mladika 1987, 8, 116 s sl.; Pčk 1990, št. 1, 8 s sl.

E. D.