Slovenski biografski leksikon
Vršnik Jože, zbiralec ljudskega izročila, r. 11. marca 1900 v Solčavi kmetu Martinu in Mariji r. Klemenšek ter u. 30. okt. 1973 v Robanovem Kotu. Osn. šolo je obiskoval 1908–11 v Nazarjah, pozimi 1922/3 opravil petmesečni tečaj na trg. šoli v Lj. Do 1930 je delal na domači kmetiji v Robanovem Kotu in ob nedeljah vodil tajniške posle v solčavski hranilnici, 1930–7 bil poslovodja solčavske kmet. zadruge, nato je spet kmetoval doma in oskrboval Robanovo planin. zavetišče v Kotu. – Zapisoval je zgodbe o življenju, živalih, naravi, pregovore, bajke, ledinska imena, ohranil spomin na nekatere elemente materialne kulture na Solčavskem. Obj. je po 2. svet. vojni v Lovcu, Glasniku Slov. etnogr. društva, največ pa v PV, mdr.: Drobci iz Solčave (1954, 1956), Solčavske zgodbe in pregovori (1958), Solčavske zgodbe (1959), Olševa (1960), Novina (1962), Ledinska imena v Robanovem Kotu (1963), Lan in tkalec (1965), Naš praded Joža (1969), Iz solčavske preteklosti (1972), Od štora do denarja (1974). Njegovi spisi so polni ljubezni do domačije, družinskega izročila, življenja in kulture ožje soseske, moralnih in materialnih vrednot Solčavskega. Iz obj. in rkp zapisov je Z. Kumer pripravila knj. Preproste zgodbe iz solčavskih planin (1978, s sliko) in ji napisala spremno besedo. Nekatere V-ove pesmi so uglasbili ljudski pevci Gornje Savinjske doline. 1966 so o V-u posneli TV filmski zapis. – Prim.: r. in mrl. matice (kraj. u. Solčava); Delo 1969, št. 125 (s sliko); T. O(rel), PV 1973, 630–3 (s sliko). T.O.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine