Slovenski biografski leksikon

Vrščaj Ivan, šolnik, r. 10. avg. 1871 v Brestanici mlinarju Martinu in Mariji r. Zemljak, u. 18. febr. 1948 v Ljubljani. Meščan. šolo je obiskoval 1884–7 v Krškem, učiteljišče 1887–91 v Lj. Učil je 1891–4 na osn. šoli v Šentjurju pri Celju, 1894–6 v Ljutomeru (1896 je v Lj. opravil izpit za pouk naravoznanstva in mat. v slov. in nem. jeziku na meščan. šolah), 1896–8 na zasebni šoli na Dunaju; tu dokončal drž. pedagogij (1896–7), opravil tečaj ruščine na učilišču za orient. jezike (1897–8, z izpitom) in bil izr. slušatelj na fil. fak. (1898–9). Potem je bil 1899–900 v Kopru glavni učitelj na vadnici slov. in hrv. moškega učiteljišča (opravil izpit za pouk srbohrv.), 1900–2 v Gor. vodja velike slov. zasebne šole društva Šolski dom (hkrati še vodja in učitelj na pripravnici za srednje šole; učil tudi na obrtni nadalj. šoli), 1902–11 v Trstu učitelj na drž. osn. in meščan. šoli (sloven. učil kot neobv. predmet), 1911–8 pri Sv. Jakobu v Trstu vodja slov. deške osn. šole CMD (1916–8 tudi organizator in ravnatelj zas. slov. meščan. šole; učil še na zas. slov. trg. šoli). 1919 je učil v Borovljah, 1919–25 v Mrbu na vadnici moškega učiteljišča, od 1925 bil šol. nadzornik za mrb področje. Po upokojitvi (1928) je nekaj časa živel v Ljutomeru, nazadnje v Lj. (sin Črtomir je padel v partizanih 1942, Ingo bil ustreljen kot talec v Gramozni jami v Lj. 1942, žena Klementina je umrla v ječi). Vsa leta je delal v pedagoških, prosvetnih in narodnoobrambnih društvih.

Pedag. članke, pretežno o didaktiki, je obj. v P, npr.: Slovniška drobtinica (1893), Shodi starišev (1895), Mi in Slov. matica (1898), Drobiž o računstvu (1898–9), Realne knjige za mladino ljud. šole? (1904), Jezik in ministr. odredbe (1904), Levčev pravopis (1907). V SN (1922, št. 286) je pisal o srbohrvaščini na naših šolah. Iz shrvašč. je prev. spis Tolstoj in pedagogika (P 1895). – Prim.: r. matice Brestanica (DAS); Ročni zapisnik za slov. učiteljstvo 1891/2–1914/15; KDCM (1912–20); Stalež sred. in strok. šol v Sji (1925/6–1934); SPor 1948, št. 42 (osmrtnica); A. Šavli, PDk 1978, št. 8; Bibl kazalo P – SodP, 1983. Šavli

Šavli, Andrej: Vrščaj, Ivan (1871–1948). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi824433/#slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Primorski slovenski biografski leksikon

VRŠČAJ Ivan, šolnik, pedag. pisec, r. 10. avg. 1871 v Brestanici, u. 18. febr. 1948 v Lj. Oče Martin, mlinar, mati Marija Zemljak. Obiskoval je mešč. šolo v Krškem (1884–87), učiteljišče v Lj. (1887–91). Učil je na osn. šoli v Šentjurju pri Celju (1891–94), v Ljutomeru (1894–96) in 1896 opravil v Lj. izpit za poučevanje naravoznanstva, matem. in sloven. ter nem. na mešč. šolah. V letih 1896–98 je poučeval na zas. šoli na Dunaju, opravil tam tečaj rušč. in bil izredni slušatelj na Filoz. fak. (1898–99). Nato je bil glavni učitelj na vadnici v Kopru (1899–1900), od 1900 do 1902 voditelj slov. zas. šole društva Šolski dom v Gor. in vodja pripravnice ter učil na obrtni šoli. Zatem je do 1911 učil sloven. kot neobvezni predmet na drž. osn. mešč. šoli v Trstu, medtem v š. l. 1908/09 učil na vzporednicah CM šole na Acquedottu. 8. sept. 1911 je prevzel mesto voditelja deške ljud. in mešč. šole CMD pri Sv. Jakobu v Trstu. V tem času je učil tudi na zas. slov. trg. šoli. Šolo CMD pri Sv. Jakobu je vodil do 1918. V času njegovega vodstva je ta šola doživela največji razmah, dosegla najvišje število vpisanih učencev (1926 v š. l. 1917/18), največ razredov in višek organiziranosti, o čemer priča šolska kronika, ki jo je pisal I. Vrščaj, in tudi bogat arhiv, ki ga hrani Ods. za zgod. pri NŠK v Trstu. Ob koncu prve svet. vojne se je V. umaknil v Sjo in 1919 učil v Borovljah, nato na vadnici moškega učiteljišča v Mrbu do 1925, ko je postal šol. nadzornik v Mrbu. Po upokojitvi 1928 je živel nekaj časa v Ljutomeru, nato v Lj. Druga svet. vojna je V. zelo prizadela. V ječi je umrla žena Klementina, sin Črtomir je padel v partizanih, sin Ingo pa je bil ubit kot talec v gramozni jami. V. je bil vse življenje aktiven tudi v prosveti in sodeloval v pedagoških in narodno-obrambnih društvih. – Članke o didaktiki je objavljal v P (Slovniška drobtinica, 1893; Shodi staršev, 1895; Mi in Slov. matica, 1898; Drobiž o računstvu, 1898–99; Realne knjige za mladino ljud. šole?, 1904; Jezik in ministr. odredbe, 1904; Levčev pravopis, 1907). V SN je pisal o srbohrv. v slov. šolah (1922). Iz srbohrv. je prevedel spis Tolstoj in pedagogika (P 1895).

Prim.: SBL IV, 634 in tam nav. literar.; Sv. Jakob, 135, pass., 74 na skup. sliki; Arhiv CMD šole v Trstu, Ods. za zgod. pri NŠKT.

ldt

Debelli Turk, Lida: Vrščaj, Ivan (1871–1948). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi824433/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine