Vršaj, Egidij (1923–2009)

Vršaj (Vrsaj) Egidij (Egidio), gospodarstvenik, r. 9. marca 1923 na Čatežu (pri Veliki Loki) rudarju Egidiju in Elizabeti r. Koželj, živi v Trstu. Osn. šolo je obiskoval na Nizozemskem, kjer je oče delal kot rudar, klas. gimn. v Lj. (Šentvid) 1934–42, tu študiral na Pravni fak. do febr. 1945, ko ga je gestapo zaprl. Po osvoboditvi se je preselil v Trst, se zaposlil kot časnikar pri tisk. uradu Zavezniške vojaške uprave in od 1947 pri Radiu Trst A. V Trstu je študiral na ekonom. fak. in bil 1966 prom. z dis. Il commercio estero nella politica di piano della Repubblica jugoslava. V sloven. piše članke o gospodarstvu za Mladiko (npr.: 1972: Gospodar. programiranje naše dežele Furlanija – Julij. krajina 1971–2; 1974: Za zaposlitev mladine), Novi list, Radio Trst A idr. V italij. so izšle obsežne knjige: La cooperazione economica Italia-Jugoslavia, Trst 1970; La cooperazione economica Alpe-Adria, Trst 1975; La cooperazione economica internazionale Est-Ovest e Nord-Sud, Trst 1979; La Jugoslavia economica dopo Tito, Trst 1981. Knjige so praktični in pregledni priročniki za gospodarstvenike, politike, socialne in druge javne delavce. Vsebujejo zakonodajo, pogodbe, statistike iz svet. gospodarstva, mednar. trgovine in javnih financ ter analize družbeno-gospodar. sistemov. – Prim.: r. matice Čatež – Zaplaz (ŠkALj); seznam ocen V-evih knjig v arhivu SBL. Jevnikar

VRŠAJ Egidij, časnikar, ekonomist, publicist, r. 9. mar. 1923 na Čatežu pri Veliki Loki na Dolenj., živi v Trstu. Oče Egidij, rudar, mati Elizabeta Koželj. 1929 je z družino odpotoval na Nizozemsko, kjer je delal oče kot rudar, zato je dovršil osn. š. tam. Škof. klas. gimn. je obiskoval v Šentvidu nad Lj. in med vojno v Lj. (1934-42). Vpisal se je na Pravno fak. lj. U, a ga je gestapo kot antifaš. 14. febr. 1945 zaprla do konca vojne. Preselil se je v Trst in se zaposlil kot časnikar v tiskovnem uradu ZVU, 1947 je prestopil v časnikarski oddelek Radia Trst A, kjer je ostal do upokojitve 1988. Istočasno je obiskoval Ekonom. fak. trž. U in 1966 doktoriral z disertacijo Il commercio estero nella politica di piano della Repubblica jugoslava. - V. je napisal v ital. pet obsežnih knjig, ki so izšle v Trstu: La cooperazione economica Italia-Jugoslavia (1970); La cooperazione economica Alpe-Adria (1975); La cooperazione economica internazionale Est-Ovest e Nord-Sud (1979); La Jugoslavia economica dopo Tito (1981); Il nuovo ordine economico mondiale e la sfida del 1992 (1988). V teh knjigah so zbrane zakonodaje, pogodbe in statistike iz domačega in svetovnega gospodarstva ter analizirani različni družbeno-ekonomski sistemi. Knjige so praktični in pregledni priročniki za gospodarstvenike, politike, socialne in druge javne delavce. O njih so objavili pozitivne ocene vodilni ital. listi (npr. Il Sole – 24 ore, La Stampa, Il Giorno, Paese Sera) kot zamejski slov. (PDk, NL, M(Trst) idr.). Za slov. in ital. publikacije je napisal številne gospodarske študije: za M(Trst): Regulacijski načrt Trsta, 1969; Gospodar. programiranje Furlanije-Jul. krajine, 1972; Za zaposlitev mladine, 1974; NL: Deklaracija v Helsinkih, 1975; za KolGMD: Evropa brez meja, 1990; Gospodarska suverenost Slovenije, 1991; Skupnost: Prosta industrijska cona na Krasu, 1977; Guida delle attività economiche e commerciali a Trieste: La zona franca italo-jugoslava, 1983; Il Meridiano: Jugoslavia-CEE, 1930; Italia-Jugoslavia, 1981; Alpe-Adria, 1989; Europa 1992, 1989; Jugoslavia – incognita dinaro, 1990; Economia giuliana: Slovenia: locomotiva jugoslava per l'Europa, 1990. Izvleček V-eve študije o suverenosti Sje je bil 2. sept. 1990 objavljen v slov. oddaji britanske radiotelev. BBC. – 1989 je V. sodeloval pri natečaju premio giornalistico Federico Motta Editore ter je bil njegov članek skupaj z najboljšimi objavljen v zborniku I giovani e l'Europa. – 6. okt. 1981 je predaval na zasedanju ital. in jsl. špediterjev v Beljaških toplicah o Accordi economici Italia-Jugoslavia-CEE; 9. in 10. dec. 1982 je govoril o gospodar. sodelovanju It. in Jsle na seminarju slov. šolnikov v Gor. in Trstu; 3. apr. 1989 je predaval o skupnem evropskem tržišču na mednar. kongresu v Gradcu, ki je bil posvečen temi »1992 und das grössere Europa«.

Prim.: Osebni podatki (21. nov. 1990); SBL IV, 633; poročila o posameznih knjigah v omenjenih časopisih in še KatG 14. jun. 1979; Gosp 15. jun. 1979; PDk 28. jun. 1979; 27. jun. 1981; seznam ocen V-evih knjig v arh. PSBL.

Jem.