Vrhovnik, Ivan (1854–1935)

Vrhovnik Ivan, zgodovinar, v Ljubljani r. 24. jun. 1854 šentpetrskemu cerkovniku Jerneju in Franji r. Poboljšar ter u. 8. marca 1935. Po klas. gimn. (1865–73) in bogoslovju (1873–7) v Lj. je bil kaplan v Sori (1877–81), Naklem (1881–5) in Dobu (1885–7), župnik v Šentgotardu pri Trojanah (1887–91) in Trnovem v Lj. (1891–1918), kjer je nato živel v pokoju. – Priznanja: častni član CMD (1911), red sv. Save III (1924), častni meščan Lj. (1929).

Zanimanje za bogoslovje in slov. preteklost so mu v gimn. vzbudili prof. L. Vončina, J. Smrekar in ravnatelj Alojzijevišča T. Zupan, s katerim se je V. spoprijateljil in sodeloval vse življenje. Lj. škof J. Z. Pogačar je tedaj duhovnike vzpodbujal k raziskovanju zgod. župnij, kar je vodil njegov tajnik A. Koblar. Z njim je V. na podlagi gradiva, ki ga je zbral župnik B. Blaznik, sestavil Zgod. Nâkelske fare, sam pa napisal Zgod. Dupljanske fare in Zgod. Goriške (= Goriče) fare (vse troje izšlo skupaj 1885). S temi še začetniškimi deli je stopil v vrsto šolanih in ljubiteljskih zgodovinarjev svoje generacije (prim. B. Grafenauer v: F. Kos, Izb. delo, 1982, 344–5) in ji ostal zvest do konca. Omejeval se je na kult. in krajevno zgod., posebej rojstne Lj., na biografiko in biobibl prispevke k lit. zgod. Večina spisov je ohranila trajno vrednost, ker slonijo na zanesljivih virih, a so tudi jasno in razumljivo pisani. V času, ko še nismo imeli svoje retrosp. bibl, niti ne uradne nacion. knjižnice, je skrbno zbiral slov. tisk, posebej stare knjižne dragocenosti (mdr. je ohranil Dalmatinov prevod Pentatevha), korespondenco in rkp (mdr. Gregorčičiana, ostalina I. Vesela, A. Koblarja). Ogromno lit. zapuščino (2 tovornjaka) je po smrti prevzela Štud. knjižnica v Lj. (današnja NUK), kakor je določil V. v oporoki 1931 (prim. S 1935, št. 96; Katalog rkp NUK). V Lj. je imel dostop do vseh arhivov, služba pa mu je dajala moralno in materialno osnovo, da je lahko študiral in pisal.

Knjižno so izšla zgod. dela: O stoletnici Vodnikovih Lublanskih noviz (1897, iz Slov. lista 1897, št. 2–25), Gostilne v stari Lj. (1926, reprint München 1977; iz J 1925, št. 72–208), Ivan Vrhovec (1933, z bibl), Trnovska župnija v Lj. (1933, samozal.). Večina prispevkov, ki se vrstijo od 1883 (LZ: Vodnikov epigram) naprej, pa je ostala skrita v časopisju (zlasti LZ, IMK, ZD, Sn, DS, SS, KDCM, SN, J, GMDS, ŽiS), dasi prinašajo upoštevanja vredna dognanja in popravke. Važnejši zgod. čl.: J. Debevec (IMK 1895), Slov. imena lj. ulic pred sto 1. (IMK 1896), Svetec Podgorski v slov. slovstvu (LZ 1896), Plemenitniki v dobovskih farnih maticah (IMK 1899), O V. Vodniku (IMK 1899), Zatrte nekdanje cerkve in kapele lj. (ZD 1903–5, obsežna raziskava, vredna ponatisa), I. Vesel (KDCM 1904), Iz zapuščine A. Krempla (VBV 1913), Dva novomašna govora pred sto 1. (DPast 1915), Rkp I. zv. Gregorčičevih Poezij (LZ 1916), Stolica slov. jezika v Lj. (P 1917), F. Podkrajšek (Carn. 1919; KDCM 1920), Ozadje Prešernove Šmarne gore (DS 1920), Košček Razlagove korespondence (GMDS 1921/3), Arh. poberki o nekaterih slikarjih in kiparjih (ZUZ 1922), V. Mencinger cenilec knjig (GMDS 1924/5), Stanovališča Prešernova, Kastelčeva in Jelovškovih v Lj. (DS 1926), Gostilne v župniščih (GMDS 1926/7), Prešernove gostilne (ŽiS 1929 knj. 5), Cerkev sv. Florijana v Lj. (ŽiS 1930 knj. 8), Ob 50-letnici Gregorčičeve Zlate Knjige (ŽiS 1932 knj. 11), Slovenščina v lj. cerkvah (Kron 1934), Nekaj pozabljenih lj. svetišč (Kron 1934–5). Poskrbel je za obj. spisa I. Vrhovca (gl. čl.) Zgod. šentpeterske fare v Lj. (ZMS 1903).

Kot kaplan se je vnel tudi za povezovanje z drugimi slovanskimi narodi in za pravice sloven. v družbi in cerkvi. Bil je med organizatorji romanja na Velehrad in v Prago v »slovanskem svetem letu« 1885 (prim. A. Trstenjak, Sn 1885, št. 18–21), napisal za udeležence knjižico Tisočletnica Metodova (1885, podpis: duhoven lj. škofije). Že leto prej je dal pobudo za narodnoobrambno DCM po zgledu češke Ustředni matice školské (prim. V-ov anon. čl. Osnujmo si družbo sv. Cirila in Metoda, SN 1884, št. 275), 1885 bil med njenimi ustanovitelji, 1891–1906 član nadzorništva, nato član vodstva, sodel. pri ur. družbinih publikacij. Pri DCM so izšle V-ove knjižice: Družba sv. Cirila in Metoda, kaj je to? (1886, anon.), Janez Cigler slov. pisatelj (1892), Listi nabožno slovstveni (1902; iz ZD 1902; mdr. biogr. J. Basarja, J. Hasla, M. Redeskinija), Sv. Ahacij s tovariši mučenci … (1903; iz ZD 1903), prevod zgod. povesti M. Mayer, Mučenci (1903; iz ZD 1903, št. 1–49), Pogled na prvo četrtstoletje DCM v Lj. (1910, anon.), Slava Podlimbarskemu! (1922). Štev., največ biografske čl. je obj. v KDCM.

Vseskozi je bil zaveden Slov. in zvest branilec slov. narodnostnih in kult. pravic pred avstr. potujčevanjem; 1911–4 je z A. Begom ur. narod.-propag. mesečnik Slov. branik. Sodel. je tudi s tistimi rojaki, ki niso sprejemali uradne cerkvene politike pod lj. škofom J. Missijem, v času katol. shodov in nastopa A. Mahniča. Mestno župnijo v Trnovem je dobil na predlog lj. magistrata, ki je bil patron župnije, največ na prizadevanje I. Hribarja, ki je bil že tedaj V-ov prijatelj (prim. I. Hribar, Moji spomini, II, 1983², 227–31). Gregorčičeva prigodnica V-u (SN 1891, št. 139) je bila le eden od dokazov iskrenega prijateljstva s preganjanim pesnikom (prim. F. Koblar, S. Gregorčič, 1962). V času bojev med mladimi in starimi v liberalnih in klerikalnih vrstah, ki niso prizanašali DCM, je V. podobno kot družbin predsednik T. Zupan vztrajal na stališču skupnega delovanja za nar. stvar, kar mu ni prineslo pohval s cerkvene strani v času lj. škofa A. B. Jegliča (prim. F. Erjavec, Zgod. katol. gibanja na Slov., 1928, 178 sl.). Kot pristaš bogoslužja v nar. jeziku je obj. zgod. drobce iz časov večje uporabe sloven. (mdr. čl. O obnovitvi staroslovenskega bogoslužja, SN 1925, št. 219 – 1926, št. 25, izh. ob nedeljah) in s tem hotel ovreči očitek, da je krščanstvo odtujeno od naroda (prim. BV 1984, 99).

Psevd. mdr.: Cirilmetodar, Emonski, Glagoljaš, I. P., I. V., Nestor, P., I. Poboljšan, Podlipec, Resnicoljub, Staroslav. – Prim.: r. matice Lj.-Šentpeter (ŠkALj); Bibl JLZ; NE; E 1924, št. 150; (J. Šlebinger), J 1924, št. 148; SN 1924, št. 141; Domovina 1927, št. 31, pril. Tedenske slike; I. Vrhovnik, Trnovska župnija v Lj., 1933, 386; Glas naroda (Lj.) 1935, št. 56 (s sliko); S. Kranjec, GMDS 1935, 82–4 (z bibl); J 1935, št. 98; KDCM 1935, 37–40 (s sliko); J. Rus, Kron 1935, 73–5; J. Šlebinger, LZ 1935, 262–3; Inko (I. Kolar), MiD 1935, 151–2; S 1935, št. 58 (s sliko), 96; Sja 1935, št. 11; P. Hočevar, ŽS 1935, 115–7; I. Podržaj, ŽiS 1935, knj. 17, 331–2 (s sliko); R. Molè, KDCM 1936, 54–6 (s sliko). – Slika: Kron 1934, št. 3, priloga; karikatura H. Smrekarja v MALj. Slk.