Vremec, Vladimir (1937–)

Vremec Vladimir, strokovnjak za hortikulturo in urejanje krajine, r. 28. nov. 1937 na Cetinju finančnemu uslužbencu Angelu in Emiliji r. Sosič, živi na Opčinah nad Trstom. Po osn. šoli v Tomaju in na Opčinah je obiskoval 1949–56 nižjo srednjo šolo in klas. licej v Trstu, 1956–63 študiral na Hochschule für Bodenkultur na Dunaju, kjer se je specializiral iz vrtnega in krajinskega oblikovanja pri prof. F. Woessu. Služboval je najprej na odd. za urbanist. načrtovanje in odseku za načrtovanje zelenih površin pri dunaj. občini, 1968–77 na Pokraj. kmetij. nadzorništvu v Trstu, od 1977 je načelnik za javno zelenje, kmetijstvo in gozdarstvo pri trž. občini. Hkrati vodi službo za projektiranje in izvedbo načrtov javnega zelenja v Trstu. – V. je ustanovni član Slov. raziskovalnega inštituta v Trstu (1974), soustan. in odg. ur. časopisa Most (Trst, 1964– ), delegat Furlanije – Julij. krajine, Veneta, Trentina in Gornjega Poadižja v vsedržavnem vodstvu direktorjev javnih zelenic (od 1983). – Odlikovanje: Cavalière al merito (1981).

Sodeluje na simpozijih, npr. mednar. o vodenju narodnih parkov (Sesljan pri Trstu 1973; V. pobudnik), o urbanem zelenju in odprtih površinah v mestih in predmestjih na območju Alpe-Jadran, mednar. za projektiranje in ureditev spomin. parka Prinz Albrecht Palais (Berlin 1982, V. vodja it. delegacije); na tečajih, mdr. za ureditev spomin. parka bazoviških žrtev (1980; 2. nagrada); razstavah, mdr. mednar. vrtna in cvetlična Cvetje Alpe-Jadran, Pomlad v Trstu (V. pobudnik in organizator), cvetlična (Padova 1974; posebno priznanje, skupaj z M. Kokorovec in R. Ruggierom). Sodeluje v mednar. žirijah pri natečajih za priznanje novih sort vrtnic. Predava v It., Avstriji, ZR Nemčiji. Izdelal je več projektov, npr. za mednar. vrtno razstavo WIG ‛64 (1964), za valorizacijo zelenih površin v območju Neusiedler See (Burgenland) v Avstriji, za revitalizacijo zelenih površin Lj. gradu (1970), za ozelenitev glavnine Trga revol. v Lj. Strok. članki o urejanju krajine, npr.: Prostor. planiranje turizma in rekreacije v obalnem pasu in na Kraški planoti (Geografija turizma in regionalno planiranje, 1971; z M. Kokorovec in M. Racetom), Naravni parki v luči družbeno-gospodar. dejavnikov (GozdV 1974). Pogosto obravnava žgoča polit., kulturna in gospod. vprašanja zamej. Slovencev, npr.: Kor. Slovenci v slepi ulici (Most 1967), Kratek pregled razvojnih možnosti v Benečiji (Most 1969), Vodnik skozi kmetijsko zakonodajo (Jadr. kol 1970), Med mitom in stvarnostjo (Most 1970–1), Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu (Študijski dnevi Draga 1969–70, Trst 1971), Vloga in delež kmetijstva v organizmu slov. zamejske skupnosti v It. (Mednar. konferenca o manjšinah, Trst 1974), Misli o nalogah kult. delovanja pri zamejskih Slov. (Most 1974), Kmetijski zakoni (Jadr. kol 1975), Urbanistična politika in manjšinski organizem (NRazgl 1975), Vtisi iz južne Tirolske za primerjavo z našim kmetijstvom (PDk 1975, št. 271, 272, 274).

Prim.: M. Jevnikar, Mladika (Trst) 1968, 121; PDk 1983, št. 86. – Intervju: Naš vrt 1970, 103–6 (zapisal J. Strgar). – Slika: arhiv SBL. Adč.

VREMEC Vladimir, strokovnjak za hortikulturo in urejanje krajine, publicist in kulturni delavec, urednik, r. 28. nov. 1937 na Cetinju, živi na Opčinah pri Trstu. Oče Angel, uradnik, mati Emilija Sosič. Po slov. osn. š. v Tomaju pri šolskih sestrah in na Opčinah je v letih 1949–56 obiskoval slov. nižjo gimn. in klas. licej v Trstu, 1956–63 je študiral na Hochschule für Bodenkultur na Dunaju, kjer se je specializiral iz vrtnega in krajinskega oblikovanja pri prof. F. Woessu. Od 1. dec. 1967 do maja 1968 je na povabilo dunajske občine delal na odd. za urbanistično načrtovanje v odseku za zelene površine. Po vrnitvi v Trst je od maja 1968 služboval pri Pokraj. kmetij. nadzorništvu v Trstu. Po javnem natečaju je bil od 1977 načelnik službe za javno zelenje, kmetijstvo in gozdarstvo pri tržaški občini, od 1989 pa je poverjeni ravn. istoimenskega samostojnega oddelka. – V. je ustanovni član Slori-ja v Trstu, soustanovitelj in ur. revije Most in preds. Kult. združenja Most. V letih 1983–87 je bil član vsedrž. vodstva ravnateljev in tehnikov javnega zelenja v It. Od 1978 je član uprav. in nato nadzor. odb. SSG v Trstu, od 1983 član uprav. sveta Hranilnice na Opčinah, v letih 1987–89 gostujoči prof. za parke in vrtove na Fak. za arh. U. v Palermu. 1987 je postal član vsedrž. komisije za pripravo pravilnika in stroškovnika za izvedbo vrtnarskih in krajinskih del. 1982 je prejel odlikovanje Cavaliere al merito. – Bil je pobudnik in oblikovalec Mednar. simpozija o vodenju naravnih parkov 1973 v Sesljanu, meddežel. posveta o cestnih drevesih 1981 v Trstu, pobudnik in glavni oblikovalec mednar. vrtne in cvetlične razstave Cvetje Alpe-Jadran – Pomlad v Trstu (1984), pri kateri so sodelovala mesta omenjene skupnosti in oblikovala razne tržaške trge in področja za pešce ter organizirala vrsto stranskih glasb., kult. in turist. prireditev z mednar. simpozijem o urbanem zelenju v mestih skupnosti Alpe-Jadran. Bil je pobudnik še nadaljnjih prireditev Pomlad v Trstu v letih 1985–88. Za občino Gradišče (Gradisca) je 1987 oblikoval mednar. posvet o zelenih in prostih površinah v manjših urbanih okoljih. Z arhit. Kokorovcem in Ruggierom je prejel posebno priznanje za novatorsko predstavitev cvetja in oblikovanje paviljona cvetličarjev iz F-JK na cvetličnem sejmu v Padovi 1974. V sodelovanju s prej imenovanima je 1980 prejel 2. nagrado na natečaju za ureditev spominskega parka bazoviškim žrtvam. Sodeluje v mednar. žirijah pri natečajih za nove sorte vrtnic. Imel je strok. predavanja v It., Jsli, Avstriji in Nemčiji. Na povabilo Tehn. fak. v Berlinu je 1982 sodeloval v it. skupini na mednar. projektantskem seminarju za ureditev spominskega parka Prinz Albrecht-Palais, na povabilo univ. v Wageningenu pa je 1985 sodeloval v okviru ital. skupine na Landscape Design Seminar za ureditev področja Hoboken Land (Rotterdam). Izdelal je več projektov, npr. za mednar. vrtno razstavo Wig 64 na Dunaju, za ovrednotenje zelenih površin v območju Neusiedler See (Burgenland, Avstrija 1970). V sklopu predavateljske dejavnosti v Palermu je imel mentorsko vlogo pri seminarskem delu za obnovitev in preureditev secesijskega vrta Villa Trabia (1988). Projektiral in izvedel je zasebne vrtove in parke v Avstriji, It. in Jsli. V okviru dela pri tržaški občini je izvedel več javnih zelenic (npr. Trg Volontari Giuliani) in vrtov (npr. Villa Engelmann). – Napisal je vrsto strok. člankov o urejanju vrtov oz. parkov in krajine, npr. Prostorsko planiranje turizma in rekreacije v obalnem pasu in na Kraški planoti (soavtorja M. Kokorovec in M. Race (Geografija turizma in regionalno planiranje, Lj. 1971); ciklus člankov Urejanje kmetijskih površin v tržaški okolici in regulacijski načrt (NL 21. in 28. jan. ter 11. febr. 1971); Grünräume im ländlichen und städtischen Bereich (v zborniku 100-Jahre Hochschule für Bodenkultur in Wien, III. zv., 1972); Naravni parki v luči družbeno-gospodarskih dejavnikov (GozdV 1974); Vloga in delež kmetijstva v organizmu slov. zamejske skupnosti v Italiji (za Mednar. konferenco o manjšinah v Trstu 1974); Urbanistična politika in manjšinski organizem (NRazgl 1975); Namembnost in upravljanje kmetijskih gozdnih in pašniških površin na tržaškem Krasu (v zborniku Kakšna prihodnost za kraške gozdove, Tržaška pokrajina 1978); Arhitekt in ustvarjalna svoboda (PDk 19. avg. 1984); Il piano paesaggistico nella pianificazione di grado subordinato (v zborniku Conoscenza e pianificazione del territorio nel Friuli-Venezia Giulia – Problemi e prospettive per gli anni '90); Aspetti paesaggistici del Parco di Miramar e proposte per la sua futura manutenzione e gestione (v knjigi Un giardino in riva al mar – Il parco di Miramar: ieri e domani, Dedolibri 1986, Trst); Kakšna krajina in kakšno bivalno okolje na Krasu (Arhitektov bilten, 71–72, 1986); Verde e arredo urbano (v zborniku Urbania o simpoziju Mobilità e vivibilità urbana, Padova 25/2 – 1/3/90); Esempi di restauro e gestione di giardini storici aperti al pubblico (v zborniku s simpozija Ruolo e competenze degli Enti pubblici nella gestione dei parchi e giardini v vili Fracanzan Piovene - Vicenza 25/11/90, izdala Italia Nostra – Sezione di Vicenza, 1991). V okviru družbeno-kult. dejavnosti velja omeniti predvsem njegovo ured. in prevajalsko delo ter članke, razprave in zapise v reviji Most, npr. Koroški Slovenci v slepi ulici (1967), Med mitom in stvarnostjo (1970), Misli o nalogah kult. delovanja pri zamejskih Slovencih (1974). V 159. št. revije Neues Forum (Dunaj 1967) je objavil članek Selbstbesinnung in Jugoslawien, v št. 167/168 (1968) pa uvod k članku Marjana Rožanca Das Nichts in Slowenien. Omeniti je treba tudi njegovo predavateljsko dejavnost v okviru univ. tretje dobe v Trstu in v okviru dežel. poklicnega izobraževanja.

Prim.: Osebni podatki; SBL IV, 621 in tam navedena liter.

M. Bajc