Vremec, Vid (1919–2002)

Vremec Vid, protifašist in publicist, r. 18. jul. 1919 na Opčinah nad Trstom delavcu Antonu in Miheli r. Škerlavaj, živi v Kopru. Osn. šolo je obiskoval na Opčinah, nižjo sred. trgov. šolo v Trstu do 1935, ko denarno šolanja ni več zmogel. Nato je bil v Trstu do 1939 delavec v podjetju za vzdrževanje telefon. zvez TELVE in 1939–40 uradnik na pretorskem sodišču. 1935 se je vključil v ileg. protifašist. gibanje v okolici Trsta (prvič aretiran jan. 1936 zaradi sodelovanja pri razdeljevanju božičnih paketov slov. otrokom in pisem s protifašist. vsebino). Pozneje je v skupini, ki jo je vodil P. Tomažič, deloval v mladinskem komunist. gibanju na Opčinah in v okolici. 1940 je bil pri vojakih v Assisiju, tu maja 1940 drugič aretiran, dec. 1941 na 2. trž. procesu v Trstu obsojen na 15 let zapora, ki ga je prestajal v Fossanu. Apr. 1944 je bil po posredovanju Rdečega križa iz Trsta izpuščen (skupaj z drugimi slov. zaporniki iz Jul. krajine). Pridružil se je partizanom na Krasu, bil ilegalec, okrož. aktivist OF, načelnik komisije za agitacijo in propagando, od dec. 1944 v Kosovelovi brigadi. Po osvob. 1945 je bil častnik JLA in Korpusa nar. obrambe Jsle, uslužbenec organov za notr. zadeve na Prim., 1954–7 v razl. delovnih organizacijah. 1957 je končal ekonom. sred. šolo v Kopru, nato bil 1957–62 načelnik za občo upravo in družbene službe pri Občin. ljud. odboru v Kopru, 1962–6 tajnik Kmetij. zadruge Koper, 1966 upokojen. – Odlikovanja: 1947 red zaslug za narod s srebrno zvezdo, 1951 za hrabrost, 1951 bratstva in enotnosti, 1961 dela, 1968 republike (zadnji 3 s srebrnim vencem), 1979 zaslug za narod z zlato zvezdo.

Objavil je štev. članke o protifašističnem gibanju in NOB na Primorskem, mdr.: Uprli so se fašizmu (PDk 1963, št. 286–96; o Tomažičevem procesu v Trstu 1941), Osvoboditev iz kopr. zaporov in 1. nem. ofenziva v Slov. Istri (TV-15 1968, št. 38), Partiz. »Kobariška republika« (Gor. srečanja 1968, št. 13/14), Predvojni ilegalni delav. tisk na Primorskem (ib., z V. Ušajem), Marežganski upor v spominih starih revolucionarjev (Obala 1969), Dvajset let pod fašizmom, Uprli so se fašizmu, 2. veliki trž. proces (vse v knj. Srečanje 1970; V. sour.), Delav. Gibanje v slov. Istri 1926–34 (PDk 1971, št. 282–97), Odlomki iz predvojnega protifašist. delovanja na Opčinah (v knj. Uprli so se fašizmu, Opčine 1971), Kmečke protifašist. manifestacije poleti 1932 v Dekanih in Kopru (Jadran. kol 1972), Junaški boj tigrovcev v maju 1941 (ib. 1973), Križani v ječah Srem. Mitrovice (Križani v boju za svobodo, Križ pri Trstu 1975), Ustanovitev OF in njen razvoj do kapitul. Italije, Razvoj KPS, OF in drugih polit. organizacij v Slov. Istri (v knj. Slov. Istra v boju za svobodo, 1976; ur. V. in M. Guček). Knjižno je izšlo: Andrej Manfreda, kobariški protifašist, in drugi, 1973. – Prim.: podatki Komisije SRS za odlikovanja; L. Čermelj, Ob tržaškem procesu 1941, 1962, 53, 72, 85; AULA IV (Trst) 1970, 64; Delo 1977, št. 89 (s sliko); TV-15, 1978, št. 49. Brj.

VREMEC Vid, protifašistični delavec in publicist, r. 18. jul. 1919 na Opčinah pri Trstu, živi v Kopru. Oče Anton, delavec, mati Mihela Škerlavaj. Osn. š. na Opčinah do 1931, niž. trgov. š. Guido Corsi v Trstu, zaradi gmotnih težav samo do 1935. Že takrat je prišel v stik z domačimi protifaš. usmerjenimi mladinci in se z njimi tajno sestajal na domovih zanesljivih domačinov. Vključil se je v ileg. protifaš. organizacijo v Trstu in okolici. 1936 je bil prvič aretiran zaradi sodelovanja pri tajnem razdeljevanju slov. družinam božičnih paketov s slov. knjigami in pismi za otroke. Zaradi mladoletnosti so ga po 14 dneh izpustili iz trž. Coronea. Kmalu so ga pritegnili v organizacijo ileg. delavskega gibanja. Navdušil se je za komunistično miselnost, se poglobil v branje marksistične liter. in politično zorel. 1937 se je zaposlil kot delavec pri trž. podjetju TELVE. 15. okt. 1939 so ga sprejeli v mlad. komun. gibanje. Od jan. do mar. 1940 je bil uradnik na pretorskem sodišču v Trstu, ko je moral k vojakom v Assisi. Tam so ga agenti OVRE (posebna faš. policija) 28. maja 1940 aretirali in odpeljali v zapor v Perugio, kjer je v samici preživel eno leto. Jun. 1941 so ga premestili v rimski zapor Regina Coeli, nov. 1941 pa so ga pripeljali v trž. Coroneo in ga 14. dec. 1941 na 2. trž. procesu obsodili na 15 let zaporne kazni zaradi komunistične dejavnosti. Zaporno kazen je prestajal v Fossanu. Po kapitulaciji It. mu je uspelo pobegniti iz ječe, a so ga Nemci ponovno zaprli. Apr. 1944 so ga po posredovanju Rdečega križa v Trstu izpustili. Po vrnitvi domov se je pridružil partizanom na Krasu, postal aktivist OF. Jan. 1945 je stopil v Kosovelovo brigado in opravljal partijske, administrativne in obveščevalne naloge. Po vojni je bil oficir KNOJ-a in častnik JLA najprej v Lj., nato v raznih krajih na Primor. 1951 se je za stalno naselil v Kopru in služboval v organih za notranje zadeve do 1954. 1955–56 je bil tajnik občin. odbora SZDL Koper. 1957 je maturiral na Ekonom. sred. š. v Kopru in bil do 1962 načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe pri Občin. ljud. odboru Koper. Od 1962 do 1966, ko se je upokojil, pa tajnik Kmetij. zadruge Koper. - V. je svoje življenje in delo usmeril v boj za narod. in soc. pravice prim. Slov. Zdelo se mu je potrebno, da zbere in obdela podatke o protifaš. gibanju in pisno ovekoveči usodo Primor., Trsta in Istre v polpretekli dobi. Objavil je številne članke, sodeloval v zbornikih in izdal samostojne knjige. Važnejši so: Uprli so se fašizmu (PDk 1963, št. 286–96; o Tomažičevem procesu v Trstu 1941); o tem je napisal tudi knjigo Pinko Tomažič in drugi tržaški proces 1941 (Lipa Koper – ZTT Trst 1989, str. 344); Osvoboditev iz koprskih zaporov in prva nemška ofenziva v Slov. Istri (TV-15 1968, št. 38); Partiz. »Kobariška republika« (Sreč 1968, 13/14); Marežganski upor v spominih starih revolucionarjev (Ob 1969, št. 2. s slik.); Dvajset let pod fašizmom, Uprli so se fašizmu, 2. veliki trž. proces (vse v knj. Srečanje, Koper 1970; V. sour.); Delavsko gibanje v Slov. Istri 1926–34 (PDk 1971, št. 282–97); Odlomki iz predvojnega protifašist. delovanja na Opčinah (v knj. Uprli so se fašizmu, Opčine 1971); Križani v ječah Srem. Mitrovice (v knj. Križani v boju za svobodo, Križ pri Trstu 1975); v knj. Slov. Istra v boju za svobodo, ki jo je V. uredil z Milanom Gučkom in je izšla pri Zal. Lipa v Kopru 1976 na 751 str., je priobčil več razprav: Razmere po letu 1918 in marežganski upor proti faš. v maju 1918; Socialistično gibanje; Nastanek in razvoj komun. gibanja; Razvoj ileg. delavskega gibanja v letih 1933–40; Kapitulacija It. in splošna ljud. vstaja v Slov. Istri; pri več člankih je sodeloval z drugimi; vrsto člankov je napisal o važnejših dogodkih in pomembnejših revolucionarjih. V knjigi je izšel Andrej Manfreda. Kobariški protifašist in drugi, Part. knj. v Lj. 1973.

Prim.: Osebni podatki; SBL IV, 620–21; AULA IV, Trst 1970; L. Čermelj, Ob trž. procesu 1941, 1962; Ob tridesetletnici osvoboditve, Utripi, dec. 1975 – mar. 1976, 11–39.

Pan