Vrečer, Rajko (1875–1962)

Vrečer Rajko, lokalni zgodovinar in glasbenik, r. 31. avg. 1875 na Teharju nadučitelju Gašperju in Mariji r. Nasko, u. 5. febr. 1962 v Žalcu. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, meščan. v Celju, učiteljišče 1890–4 v Mrbu. Učil je avg. 1894 na osn. šoli v Vojniku, od jeseni 1894 v Grižah, od 1898 v Šempetru, od 1902 na obrtno nadaljevalni in osn. šoli v Žalcu (1915–8 v vojski), 1924 postal tu šol. upravitelj in 1935 na lastno željo upokojen. Po osvoboditvi je še kratek čas (26. maja–28. avg. 1945) vodil osn. šolo v Žalcu.

Kot dijak se je ukvarjal s petjem in igranjem na klavir. Bil soustanovitelj prvega slov. godal. orkestra v Celju (1898) in pevskega društva Edinost v Žalcu (1899, tudi njegov pevovodja; kasneje član Nar. godbe) ter sodeloval pri ljudskih igrah na odru celj. Nar. doma. Bil je tudi knjižničar pri bralnem društvu v Šempetru. 1907–10 je bil pevovodja Učitelj. društva za celjski in laški okraj ter pripravil dva večja koncerta (Celje 1908, Mrb 1910). 1910–2 je igral pri salonskem orkestru (pod vodstvom nadučitelja A. Nerata). 1913 je bil soustan. Dramatičnega društva v Žalcu, v okrilju katerega je deloval moški in mešani zbor pod njegovim vodstvom. Večkrat so izvajali tudi njegovo kompozicijo za moški zbor Kak se koscu streže. Organiziral je tudi razstave, bil dober vodič po Žalcu in od 1954 deloval pri tamkajšnjem turist. društvu.

Veliko je potoval po domovini in tujini (Anglija, Balkan, Francija, Italija, Nemčija) ter objavil v ND več potopisov, mdr.: V Parizu (1923, št. 144), Dunajsko pismo (1924, št. 90), Štiri slike (1924, št. 94), Izlet v Anglijo (1930, št. 88–97), Gorenjsko pismo (1940, št. 34), ter več lokalno zgod. prispevkov, npr.: Gornji Grad, Grmovje, Komenda, Plevna pri Žalcu, Podgrad, Prebold, Logarska storija (vse 1923), Schönbichl (1925, št. 83), Volitve na žalskem magistratu l. 1817, Prisega žalskih tržanov l. 1817 in 1824, Šestdesetletnica žalskega tabora, Sachsenwart-Sachsenfeld, Žički samostan (vse 1928), Spomin na II. nar. tabor v Žalcu (1940, št. 52). Pisal je še v TurV, npr.: F. Prešeren na Polzeli, Hmeljarstvo, Izlet s Teharij pri Celju peš do Lj. pred 64 leti (1955), Novo Velenje, Žalec (1956), Proslava 90 letnice slov. tabora tudi v Žalcu (1958), 70 letnica Savinjske železnice (1961) ter še prispevke o bratih Ipavcih, prvih Celjanih in Žalčanih, Solčavi, delovanju nar. društev idr. V Savinjskem zborniku (1959) je objavil dva obsežnejša spisa: Kako je bilo pred devetdesetimi leti ter Ferdo Kočevar-Žavčanin. Najpomembnejše njegovo delo pa je domoznanski priročnik Savinjska dolina (1930), za katerega je zbiral gradivo več let po domačih in tujih arhivih. – Okoli 1930 je napisal ljud. igro Ulrik, grof celjski in Teharjani.

Psevd.: Kronist, V. R. – Prim.: r. matice (mat. u. Celje) in mrl. matice (ž. u. Žalec); Bibl JLZ; SBibl; R. Vrečer, Savinjska dolina, 1930, 263–7 (s sliko); PD 1955, št. 14; TurV 1955, 494 (s sliko); J. Orožen, Celjski zbornik 1962, 295–6. Ožn.