Vrban, Ivan (1841–1864)

Vrban Ivan, pisatelj in prevajalec, v Vuhredu r. 4. apr. 1841 gostilničarju Ivanu in Jožefi r. Lapuh ter u. 15. apr. 1864. Po osn. šoli v r. kraju je obiskoval gimn. v Mrbu (vselej odličnjak). Po maturi 1862 je, dali že zelo bolan (jetika), nameraval štud. filologijo, ker je bil izjemen jezikovni talent; menda je obvladal 11 jezikov. Zanimanje za angl. lit., posebej za Shakespeara, mu je vzbudil prof. V. Gašperšič, ki je na mrb gimn. neobvezno poučeval italij. in franc., bolj nadarjene dijake (poleg V-a še K. Glaserja in J. Pajka) tudi angleško. – V-ova lit. zapuščina je skromna, domala vsa zajeta v almanahu mrb dijakov Lada (1864), ki ga je V. tudi sam uredil (podpis J. V. Zadravski), a izida ni dočakal; za korekture in razpošiljanje je poskrbel E. Janžek (psevd. Podgorjanski). Na koncu almanaha sta uredniku posvetila M. Flegerič elegijo V spomin J. Vrbana in P(ajk J.) nekrolog s pesmijo. V Ladi je V. s podpisom J. Z. obj. novelo Angelj mirú in 3 prevode: nem. novelo Ljubezen in domovina, pesem Rusinje E. Kulmann Blisk (verjetno je V-ov tudi anonimni življenjepis o njej) in iz Shakespearove tragedije Romeo in Julija 2. priz. II. dej. (Kapuletov vrt), ki je bil še pred izidom Lade obj. v N 1864, 87–8, 93–4. Odlomek je prvi obj. slov. prevod Shakespeara. Napisan je v lepšem jeziku kot nekoliko let poznejši Pajkov. Prevajal je iz izvirnika; domnevno je prev. še kaj Shakespeara. – Verj. so V-ovi članki, signirani s šifro Z., v mrb listu Correspondent für Untersteiermark 1862–3 (poročila o gled. predstavah, dogodkih in zanimivostih) in v graški Tagespost 1863 (podlistki: Der Judenfriedhof von Tugarow, 15. jul.; Des Teufels Bach, 21. jul.; Der Beduine der nordischen Wüste, 4. avg.). – Prim.: r. in m. matice (DAS in mat. urad Radlje; priimek obakrat: Urban); Marn XXV, 94; SGL; Programm des k. k. Gymnasiums Mrb, 1858, 152; 1862, 56; 1864, 84; N 1864, 131 (kratek nekrolog); J. Kotnik, ČZN 1929, 109–113, 198–200; D. Moravec, Shakespeare pri Slov., SR 1949, 62–4; isti, v zborniku Shakespeare pri Slov., 1965, 189–95; J. Moder, Iz zgod. prevajanja na Slov., 1982, 91, 97, 99–103. Pibernik