Vrančič, Radojka (1916–2009)

Vrančič Radojka, prevajalka in knjižničarka, r. v Ljubljani 27. avg. 1916 pravniku Janku (gl. čl.) in Ani r. Josin, živi tu. V Lj. je obiskovala osn. šolo in mestno žensko realno gimn. (1927–35), nato na Fil. fak. študirala romanske jezike (1935–9), en semester (1938/9) tudi na pariški Sorboni; dipl. 1939. V štud. letih je sodel. pri organiziranju narodno-obrambnih taborov na Kočevskem in se treh udeležila: 1936 Slovenska vas, 1937 Kočevska Reka, 1938 Koprivnik (o tem mdr. pisala v Našo voljo 1936–8, podpis R. V.). 1941–54 je bila poročena z A. Razingerjem in publicirala pod moževim priimkom. Službovala je v Lj. od maja 1945 kot prevajalka na Tiskovnem uradu, od jan. 1946 knjižničarka v Franc. inštitutu, v NUK od 1948 vodja franc. zbirke, od 1963 vodja odd. za delo z obiskovalci in glavni informator; 1981 upokojena. Strok. izpit za bibliotekarja je opravila 1951, naziv bibliot. svetovalka dobila 1973. Poleti 1971 je bila na štud. izpopolnjevanju v Berlinu in Leipzigu. Je članica Društva bibliot. Sje in Društva slov. književnih prevajalcev (odbornica, članica žirij). – Priznanja: 1972 Sovretova nagrada, 1973 Čopova diploma, 1975 red dela z zlatim vencem, 1975 Officier de l’Ordre des palmes académiques, 1977 nagrada Prešernovega sklada (za prevod Prousta).

Iz franc. je prevedla poleg štev. člankov za časopisje in radio veliko zahtevnih proznih in dramskih besedil in se uvrstila med najboljše slov. prevajalce. Knjižno so izšli: J. Giraudoux, Amfitrion 38 (v: Tri drame, 1961), M. Proust, Iskanje izgubljenega časa: I. V Swannowem svetu (1963, 1970-1²), II. V senci cvetočih deklet (1976; ocene: C. Kovač, NRazgl 1964, 155; M. Pirjevec, Sd 1964, 979), F. Sagan, Čez mesec, leto dni … (1963), P. Ch. de Laclos, Nevarna razmerja (1963, 1972²), Stendhal, Armance (1965), J. Anouilh, Ples tatov (1966), J. Ch. Lombard, Zgubljeni koraki (1972), A. Camus, Kaligula (op. ur.: V resnici prevedel Ciril Kosmač.), Nesporazum (1984). Za gled. ali radio (RTV Lj. je večino del razmnožila) je prevedla blizu 30 dram, mdr.: A. Salacrou, Noči jeze (1957), J. Anouilh, Ardèle ali marjetica (1965), Valček toreadorjev (1967), Dragi Antoine ali Zavožena ljubezen (1970) in Orkester (1971), J. Cocteau, Peklenski stroj (1965), Orfej (1965) in Pisalni stroj (1966), J. Giraudoux, Visoka pesem (1967), Intermezzo (1968) in Apolon iz Bellaca (1971), J. Audiberti, Iz zla se zlo rodi (1968), J. Genet, Služkinji (1969), M. de Ghelderode, Rdeča magija (1969), M. Aymé, Clérambard (1982).

V franc. je prevedla študije: F. Stelè, Ivan Grohar (1960), J. Čopič, Karel Putrih (1961), Z. Kržišnik, Stojan Batič (1967) in Zoran Music (1967), L. Menaše, Božidar Jakac (Bgd 1974); F. Kalan-Kumbatovič, Essais sur le théâtre (1961); drame za RTV Lj.: C. Kosmač – M. Mejak, Tantadruj (1967), A. Hieng, Le retour de Cortes (Cortesova vrnitev, 1969), S. Vuga, Du côté de minuit (Steza do polnoči, 1974), I. Cankar – B. Trekman, Kurent (1977); štev. pesmi, krajšo prozo in eseje za časopise in zbornike, npr. Cahiers des saisons (Pariz 1957), La drame yougoslave d’aujourd’hui (Bgd 1962), Nouvel essai yougoslave (1965), Europe (Pariz 1965), Le livre slovène (1966, 1980), Nouvelles slovènes (Pariz 1969); veliko razstavnih katalogov, strok. referatov za mednar. kongrese itd.

Napisala je skripta Uporaba knjižničnega gradiva in infor. služba v knjižnici (1969), nekaj člankov za Knjižnico (npr. 1970: Infor. služba v znanstvenih knjižnicah), predavala na knjiž. tečajih, uvajala obiskovalce NUK, vodila oglede po NUK. 1974–82 je bila članica Komisije za priznavanje kvalifikacij bibliot. stroke in izpraševalka v njeni izpitni komisiji. – Prim.: osebni podatki; SBibl; SGL; Moder, SLNP; Delo 1972, št. 92 (s sliko); Stop 1977, št. 9 (intervju, s sliko); NRazgl 1977, 68; Knjiga 1977, 141–4 (intervju, s sliko). – Portreti: J. Trnkoczy, oljna skica 1939/40; B. Jakac, olje 1941. Munda