Vrančič, Janko (1889–1959)

Vrančič Janko, strokovnjak za socialno zavarovanje, r. 1. jul. 1889 v Gradcu pri Litiji višjemu oficialu Južnih železnic Ivanu in Mariji r. Lušin, u. 19. dec. 1959 v Ljubljani. Klas. gimn. je 1899–907 obiskoval v Lj., pravo študiral 1907–12 na Dunaju, kjer je bil 1913 prom. Po 6 mes. prakse pri dež. vladi za Kranjsko je 1915 opravil praktični izpit za polit. administrativno poslovanje. Služboval je v Lj. 1912–21 na mest. magistratu (tu dosegel stopnjo magistratnega svetnika), 1921–34 bil poddirektor Pokoj. zavoda za nameščence, 1934–45 njegov direktor. Od 1945 je opravljal vodilne funkcije pri Federalnem zavodu za soc. zavarovanje, Drž. zavodu za soc. zavarovanje (filiala v Lj.) in pri poverjeništvu za zdravstvo MLO. 1950 je bil upokojen, a je še hon. delal pri Zavodu za soc. zavarovanje LRS.

Sodi med naše prve ugledne strokovnjake za pokoj. zavarovanje. Ustanovil je Bolniško blagajno mestnih nameščencev v Lj. (1920), sestavil pravila in bil njen prvi načelnik. 1936 je sodeloval pri sklepanju konvencije o vzajemnosti soc. zavarovanja s ČSR. Izdelal je osnutke štev. zakonov in uredb za izpopolnitev pokoj. zavarovanja, npr. poročilo k osnutku novega zakona o pokoj. zavarovanju nameščencev (1928). Zlasti si je prizadeval za razširitev zavarovanja na nekatere dotlej nezajete poklice, organiziral (1938) pokoj. zavarovanje nameščencev v vsej državi ter nove pokoj. zavode v Bgdu, Sarajevu in Zgbu.

Napisal je knjigi: Pokojninsko zavarovanje nameščencev po stanju z dne 1. 9. 1928 (1928; tudi v shrv.); Zavodi za soc. zavarovanje – javna oblastva, Obnova postopka in spreminjanje njihovih odločb (1940; izšlo tudi v SP 1940). Več člankov je objavil v SP, npr.: Ali prispevki za soc. zavarovanje ob izvršbah na nepremičnine res nimajo prednostnih pravic (1926), Oblična veljavnost odlokov Pokoj. zavoda za nameščence (1929), Odškodninske tožbe nameščencev proti službodajalcem radi opuščenega ali nepravilnega pokoj. zavarovanja (1930), Zastaranje odškodninskih tožb radi pokoj. zavarovanja nameščencev (1931). Pisal je tudi v Glasnik Saveza bankovnih činovnika i nameštenika Jsle (1924, 1926), Organizatorja (1928, 1931), Trg. tov. (1929, 1939, 1940), Die Pensionsversicherung (Praga 1933), Pensijní pojištění (Praga 1933), Ljudski pravnik (1951) idr. Več razprav o soc. in pokoj. zavarovanju, njegovem stanju in razvoju v predvojni Jsli, po osvoboditvi (do 1950) ter o Bolniški blagajni in bolniški podporni zadrugi lj. mestnih in hranilniških uslužbencev je ostalo v rkp. (hrani Pravna fak. v Lj.). – Prim.: osebni podatki; Spominski almanah 342–3, 241 (slika). Mur.