Slovenski biografski leksikon
Vranc Ernest, pedagog, r. 26. maja 1899 na Ponikvi učiteljici Olgi Franz (priimek je spremenil po maturi 1919), u. 25. maja 1961 v Mariboru. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, klas. gimn. 1911–9 v Mrbu, 1921 opravil diferencialni in 1923 strok. izpit na učiteljišču. Učil je na osn. šoli na Ostrem Vrhu nad Falo 1919–23, na meščan. šoli v Slovenj Gradcu 1924–5 (hkrati obiskoval Višjo pedag. šolo v Zgbu, a je ni končal), na osn. šoli v Studencih pri Mrbu 1926–39. 1939 je opravil nadzorniški izpit in bil do razpada Jsle šol. nadzornik v okraju Laško. 1941–5 je učil na vadnici v Gradcu, po osvoboditvi do 1947 na pedag. tečajih (Kranj, Celje, Portorož, Lj.), 1947–50 na osn. šoli v Mrbu, 1951–2 v Rušah. Od 1952 je bil ravnatelj osn. šole I. Cankar v Mrbu; po upok. 1958 je tam še vodil gimn. za odrasle. – Bil je 1928/9 in 1929/30 sourednik P, 1939/40 glavni urednik.
Napisal je knjige: Projekat nastavnog plana i programa za narodne škole u Kraljevini Jsli (Bgd 1935), Podrobni učni načrt za ljudske šole v Sji (1937; soavtor J. Dolgan), Nastavni program za narodne škole u Kraljevini Jsli (Bgd 1938; soavtor J. Dolgan), Osnove strnjenega šol. dela v teoriji in praksi (1937). Bil je tudi med sestavljalci (P. Flere, J. Jurančič in A. Skulj) treh čitank za osn. šole Naše knjige: Za vse leto (1938), Po domačih krajih (1939), Lepa naša domovina (1940). Vrsto člankov je objavil v: P (1928/9: Sodobna rus. osn. šola, Tri ure v elementarnem razredu; 1934/5: Iz življenja za življenje; 1938/9: Strnjeno šol. delo in naši novi »Tedniki«, Šolski razred v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti; 1939/40: V vaški šoli nekoč in danes; 1940/1: Družba, računstvo in šola, Obseg in razvrstitev računske snovi v ljud. šolah drugih držav, Mladini lepo besedo in knjigo; 1947: Učno delo osn. šole v luči novih spoznanj; 1948: Kako si lahko pomagamo pri ocenjevanju učne ure; 1949: Uspešen poizkus za izboljšanje slov. pisemskih sestavkov), SodP (1950: Poglavje o dobrih in slabih učnih urah s primeri iz prakse; 1955: »Skupnost učencev« – odraz socialistične šole; 1960: Spominski utrinek s pedag. poti), PD (1951, št. 14: Več eksaktnosti pri analizi šol. dela; 1955, št. 9: Reforma šolstva in vprašanje delovne vzgoje; 1956, št. 19: Še nekaj o »hospitacijskih« šolah; 1961, št. 2: K variantam o učinku dela in nagrajevanju v prosveti), Zborniku pedag. člankov (1950, II: Pogoji za kvalitetni pouk na strok. šolah), UT, VMrb, 7 dni idr.
V. je bil šolski praktik in teoretik. Pridobil si je obširno znanje s samoizobraževanjem in študijskimi potovanji (npr. Dunaj, Praga, Pariz) in med obema vojnama posredoval tuja napredna pedag. gibanja slov. učiteljstvu. Njegova glavna dejavnost sta bili popularizacija delovne šole in strnjenega pouka (po vzoru dunaj. in drugih reformatorjev) ter prizadevanje za šol. reformo. Na šoli v Studencih je 12 let vodil poskusni razred. Sodeloval je s pedagogi F. Žgečem, G. Šilihom, A. Ostercem, J. Jurančičem, M. Ledinekom in V. Majhnom, z Učiteljskim pokretom in s Pedagoško centralo v Mrbu (1926). Bil je znan predavatelj in imel velik vpliv na prosvetne delavce. – Psevd: -c, E. V., V., Ver.
Prim.: r. matice Ponikva (mat. urad Šentjur); arhiv Slov. šol. muzeja (Lj.); P 1939/40, 138–9 (s sliko); Pedagogijski leksikon, Zgb 1939; A. Podjavoršek, PD 1959, št. 9 (s sliko); A. Žerjav, SodP 127–30 (s sliko); J. Dolgan, PD št. 12 (s sliko); Delo št. 150; Večer št. 122 (s sliko) – vse 1961; I. Andoljšek, Naš začetni bralni pouk III, 1978, 72–84, 159–60, 199–200, 225–6; T. Hojan in A. Perkič, Bibl kazalo Popotnik-Sod. pedagogika, 1983. Otk.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine