Vovk, Melita (1928–2020)

Vovk Melita, slikarka, r. 14. jun. 1928 na Bledu posestniku Antonu in Veri r. Bohinec, živi na Bledu in na Holandskem. Po osn. šoli v r. kraju je v Lj. 1939–47 obiskovala gimn. (II. drž. realna oz. I. drž. ženska) in 1947–51 študirala na AUU (prof. M. Sedej, S. Pengov, R. Debenjak, F. Mihelič), 1951–3 nadaljevala na specialki za grafiko (prof. B. Jakac, 3 semestre), diplomirala 1972 pri R. Debenjaku. 1953–6 je učila na niž. gimn. na Bledu, 1957–73 bila v svobodnem poklicu, 1974–7 viš. strok. sodelavka za scenografijo na AIU, od 1978 spet svobodna umetnica; upokojena 1984. Od 1957 je bila poročena s književnikom B. Štihom (tudi njuna hči Marija-Ejti Štih se je posvetila slikarstvu), od 1979 s holandskim slikarjem Roelofom Frankotom (1911–1984). Prepotovala je domala vso Evropo, bila daljši čas na Holandskem (prvič 1952), v Parizu (1953), Londonu (1955) in Nemčiji (1976, štipendija Deutscher Akadem. Austauschdienst). Bila je članica Skupine 53 (M. Berbuč, M. Cetin, F. Peršin, M. Šuštaršič, M. Tršar, Drago Tršar) in Trojke Bled (P. in S. Oblak). Od 1953 je čl. DSLU (1974–6 preds.), od 1972 Društva oblikovalcev Sje, od 1985 Haagse Kunstkring.

Široka razgledanost, živo zanimanje za družbena dogajanja in vsebino medčloveških odnosov jo z njej lastno človečnostjo, smislom za humor in blago ironijo ter kritičnostjo vodita pri likovnem in publicističnem delu. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, scenografijo, kostumografijo in karikaturo. Njeno temeljno izrazilo je risba - sprva čista, realistična, obrisna risba, ki jo je sčasoma s skiciozno potezo dopolnjevala z značilnimi karikiranimi detajli in tako dosegla specifično humorno naravnanost predvsem ilustratorskega dela. Iz barvne ekspresivnosti se je prek oblikovnih in barvnih pridobitev poparta sprostila v živo, na realnost nevezano barvitost. Zanjo značilna je tehnika kolaža (predvsem kombinacija risbe s fotografijo), ki ga je med prvimi pri nas uporabila tudi v ilustraciji. Sproščeno uporablja in kombinira različna pisala, risala in barve. - Slike in grafike: Velemesto (1953, suha igla), Ile de la Cité (1953, jedkanica), Amsterdam (1953, jedkanica), Tujski promet (1953, jedkanica), Hotel II (1955, olje), Avtoportret s hčerko (1958, olje), Hoteli (1961, jedkanica), Portret skladatelja M. Kozine (1966, olje), Portret III (1966, olje), Venec (1969, mešana tehnika, kolaž), Ikebana (1969, mešana tehnika, kolaž), Serija kolažev 1970 (Koncept III. Vesolje, Koncept VII. Generalski čin, idr.). - Samostojne razstave Bled (1952, 1964, 1973, 1982), Portorož (1965), Jesenice (1965), Lj. (1968 Mestna galerija, 1970 Koncertni atelje DSS, 1970 Moderna galerija), Celje (1971), Radovljica (1971, 1973, 1984), Kranj (1983). Sicer se od 1953 udeležuje skupinskih razstav DSLU idr. po Jsli in v tujini s slikami, ilustracijami, scenami in kostumi.

Težišče njenega dela pa je ilustracija. Tako pri delu za mlade in odrasle kot v osnutkih za sceno in kostume se z bogato likovno ustvarjalno domišljijo in poglobljenim razumevanjem vživlja v liter. predloge. Ilustr. je nad 80 knjig, mdr.: V. Brest-M. Peterlin, Ptice in grm (1955) in Veliki čarovnik Ujtata (1974), M. Šega, Zgode in nezgode kraljevskega dvora (1957, Levstikova nagrada), T. Pavček, Juri-Muri v Afriki (1958), Španske romance (1961), I. A. Krilov, Petdeset basni (1964, Levstikova nagrada, nagrada Mlado pokoljenje Bgd 1965), V. Albreht, Pustov god (1965, Levstikova nagrada), M. Mihelič, Puhek v Benetkah (1965, Levstikova nagrada), Puhek (1967) in Puhkova kresna noč (1972), A. Lindgren, Erazem in potepuh (1971), A. Ingolič, Gimnazijka (1973, beseda o ilustr. M. Tršar), A. Škerl, Nevsakdanje potovanje (1973, tudi oprema), J. Snoj, Avtomoto mravlje (1975, tudi oprema), O. Župančič, Uganke (1975, tudi oprema), P. Kovač, Zverinice z Večne poti (1975) in Andrejev ni nikoli preveč (1977), B. Jurca, Ko zorijo jagode (1976, beseda o ilustr. M. Tršar) in Mladost na stopnicah (1976, beseda o ilustr. M. Tršar), B. Šömen, Med v laseh (1978, tudi oprema), M. Jaworczakowa, Po sončni strani (1983). Z ilustr. pogosto sodeluje pri mlad. listih Ciciban, Kurirček, Pionir, Pion. list, občasno pri TT, Tov, Delu, Dnevniku idr. Na Holandskem je ilustr. knj. A. Buchwald, De prijs poes van het jaar (Amsterdam 1980; psevd. Tek).

Od 1956, ko je prvič prispevala osnutke za sceno, se vse bolj posveča tudi scenografiji in kostumografiji. Do danes je sodelovala z osnutki pri ok. 50 predstavah za gled.: Drama SNG Lj.: I. Cankar, Pohujšanje (1965, scena in kostimi z U. Vagajo in M. Korunom, nagrada za sceno na Sterijinem pozorju 1966), Molière, Učene ženske (1966, kostimi), J. Javoršek, Manevri (1968, scena in kostimi z U. Vagajo), L. Pirandello, Velikani z gore (1977, scena, Borštnikova diploma 1977); Slov. ljudsko gled. Celje: L. Suhodolčan, Figole fagole (1972, scena), W. Gambrowicz, Ivona (1973, kostimi z A. Dolenc), V. Taufer, Prometej (1973, scena), F. Rudolf, Celjski grof na žrebcu (1974, kostimi, Borštnikova nagrada 1974); Mestno gled. lj.: Ž. Petan, Gospod Evstahij iz Šiške (1970, scena z M. Butino, kostimi z D. Vidic); Mlad. gled. Lj.: A. Lindgren, Pika Nogavička (1974, scena); Mestno lutkovno gled. Lj.: F. Rudolf, Kuža laja mijav (1974, scena in lutke); Lutkovno gled. J. Pengov Lj.-Dravlje: D. Zajc, Kralj Matjaž in Alenčiča (1977, scena in lutke, 1. nagrada na 10. medn. festivalu lutkovnih gled. v Zgbu 1977, zlata značka in diploma na 1. bienalu jsl lutkarstva v Bugojnu 1979).

Piše duhovite potopise, opremljene s prav tako risbo (npr. Iz londonske beležnice, TT 1955, št. 36, 39), članke o aktualnih in strok. vprašanjih (npr. Pismo o likovni vzgoji otrok, NRazgl 1953; Pota sodobne likovne umetnosti, NSd 1959), spominske zapise (F. Zupan, NRazgl 1975; M. Šuštaršič, ib. 1976).

Prim.: osebni podatki; arhiv AIU, AUU in SGM; dokumentacija ModG; Bibl Mlad. knj.; ELU; Repertoar; SBibl; ULj III; F. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost, 1961, 220; Prim. novice 1965, št. 27; A. Pavlovec, Snovanja 1968, št. 2; Delo 1968, št. 112, 120; 1970, št. 136; 1980, št. 166; A. Bassin, Sd 1968, 665; Slov. slikanica in knjižna ilustr. za mladino 1945–1975, 1978, 46; Slov. likovna umetnost 1945–1978, 1979, 86 in 184 (s sliko); T. Pregl, Slov. knjižna ilustr., 1980, 48 in 258–62 (bibl); F. Zagoričnik, NRazgl 1983, št. 10; Dnevnik 1984, št. 86. - Intervjuji: Mladina 1973, št. 5 (M. Košir); Jana 1973, št. 24 (P. Breščak); Teleks 1980, št. 33 (J. Zadnikar). - Slika: arhiv SBL. Gspan