Vovk, Bogdan (1902–1988)

Vovk Bogdan, agronom, pedolog, r. 10. jun. 1902 na Bledu veleposestniku, trgovcu in hotelirju Antonu ter Frančiški r. Mencinger, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval 1908–13 v r. kraju, realko 1913–20 v Lj., agronomijo študiral v Pragi (3 semestre) in Krakovu, kjer je 1924 dipl. Prom. je bil z dis. Dziełanie fosforyta w zalezności od wysokości dawki i uswozenia azotowego (Roczniki nauk rolniczych i leśnich, Varšava, 1929). Služboval je kot agronom 1924–5 v podjetju Vrt v Mrbu, 1925–30 kot asistent na visoki poljedelski (zemljedelski) šoli v Varšavi in kmet. razisk. zavodu v Kutnem, 1930–40 delal na družin. kmetiji na Bledu, 1940–1 bil strok. referent pri podjetju Prizad v Bgdu, 1941–4 tu pri Stočarskem i mlekarskem centru, 1944–5 pri min. za prehrano LR Srbije, 1945–6 pri Zvezni upravi za drž. lastnino. 1946 je postal direktor Kmet. znanstvenega zavoda Sje v Lj., 1947 pa je bil imenovan za matičarja nove Agronom. fak. v Lj. in izvoljen za red. prof. Predaval je pedologijo, fiziologijo prehrane in presnove rastlin, rodovitnost tal in gnojila (tudi slušateljem drugih fakultet) do upok. 1970, nato pa še dve leti gozdno pedologijo na gozdar. odd. 1947–50 je bil prodekan, 1947–70 predstojnik Inštituta za proučevanje tal in prehrano rastlin (ga tudi organiziral), 1975 je postal stalni zun. sodelavec Biol. inšt. J. Hadžija pri SAZU.

Specializiral se je iz agrokulturne kemije, agroekologije in pedologije kot štipendist UNESCO 1955 v Rothamsteadu (Anglija) in 1956 v Versaillesu (Francija) ter se izpopolnjeval na mnogih študijskih potovanjih, mdr. 1971 v Iranu, kjer je sodeloval pri proučevanju gozdnih tal in predaval na univ. v Teheranu (Karadj). Udeležil se je štev. kongresov, mdr. Amsterdam 1950, Gent 1951, Portorož 1954, Pariz 1958, Rim 1960, Dunaj 1965. Je čan več strok. društev in komisij, mdr. komisije za pedološko terminologijo pri mednar. društvu za proučevanje tal, predstavnik Jsle v evropski skupini za kartiranje in klasifikacijo tal (FAO/ECA, Rim), 1953 pobudnik ustanovitve jsl društva za proučevanje tal (tudi njegov podpreds.). - Priznanja: 1959 nagrada Sklada B. Kidriča, 1965 red dela s srebrnim vencem, 1978 naslov zaslužni profesor lj. Univerze.

Napisal je knjižico Gnoj, gnojila, gnojenje (1955) in več razprav, mdr.: Dziełanie fosfatow Fe, Al i Ca róznych wartości pH (Roczniki nauk rolniczych i leśnich, Varšava, 1930), Reakcja fizjologiczna niektórych soli (ib., z M. Gorskim), Dejstvo raznih fosfatnih gnojila (Hemizacija poljoprivrede, Bgd, 1958), Stanje travniških in pašniških kultur v Sji (Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo FAGV 1958), Mikromorfološka raziskovanja tal (Zbornik Biot. fak. Univ. v Lj. - Kmetijstvo 1971, z V. Gregorič in J. Kalanom), Beitrag für die Bodenforschung zur Landesplanung (Bericht d. deutschen Stiftung für Landwirtschaft, Teheran, 1975). Poljudne sestavke obj. od 1946 v KG, Naši vasi, Sod. kmetijstvu idr. S sodelavci je izdelal pedološke karte Jsle 1 : 1.000.000 (1959), Evrope 1 : 2.500.000 (1966), Sje 1:50.000 (1966), Rogatca 2, Cerknice 2, Ptuja 1 (1966) idr. ter več elaboratov in ekspertiz, npr.: študijski projekt Kartiranje in bonitiranje zemljišč SR Sje (1969), Gnojenje topolov (1970), Stroncij 90 v tleh Sje (1972), Gozdnogojitveni elaborati za gozdne gospodarske enote (1963–9, 3 deli), Rastiščne in vegetacijske analize za gozdne gospodarske enote (1966–74, 11 zv.).

Po 1956 se je V. posvetil predvsem raziskovanju tal v Sji, njihovi sistematični ureditvi in kartografiji. Izdelal je metodiko terenskih in laboratorijskih postopkov, usklajeval pedološke, fitocenološke in tehnološke raziskave na Slov. zaradi kartiranja talnih, florističnih in proizvodnih razmer Sje in deloma Jsle. V raziskovalnem programu SAZU vodi od 1963 v okviru fitocenoloških raziskav Sje proučevanje tal, predvsem gozdnih. Do 1972 je bil nosilec dolgoročne naloge Pedološko proučevanje in kartiranje zemljišč SR Sje ter naloge Mineralna sestava gozdnih rastlin v odvisnosti od rastišča. S pionirskim razisk. delom je veliko prispeval k razvoju pedološke stroke in kmetijstva. - Prim.: kadrov. arhiv Bioteh. fak. Lj.; ULj, II, III/2; F. Adamič, Sod. kmetijstvo 1968, št. 2, 64; isti, ib. 1972, 527; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; LSAZU 1975, 249; Delo 1978, št. 98 (s sliko). Adč.