Vošnjak, Mitja (1923–2003)

Vošnjak Mitja, družbenopolitični delavec, diplomat in pisatelj, r. 3. febr. 1923 na Ptuju uradniku (pozneje kmet) Vladimiru in učiteljici Majdi r. Špan, živi v Ljubljani (Sergejev brat, gl. čl.). Na Ptuju je obiskoval osn. šolo in od 1933 gimn.; 8. razr. z maturo je dokončal 1941 v Lj., kamor sta se z bratom Sergejem zatekla k sorodnikom pred nem. okupacijo. Kot dijak se je vključil v levičar. srednješolsko gibanje in v ljudskofrontno povezovanje mladine s Ptuja in okolice, zlasti v okviru narodnoobrambnega dela ter boja proti Kulturbundu. Prek meddruštv. odbora na ptuj. gimn. pa je utrjeval mladin. akcijsko enotnost. Nastopal je v ptujskem lit. društvu Setev, gledališču F. Žižka, na razi. akademijah in sodeloval v legalnem glasilu SKOJ za Sjo Slov. mladina (Praznik slov. besede v Ptuju, 1939/40, 89–90). 1938 je postal član SKOJ, 1940 sprejet v KPJ, bil izvoljen v okrožni komite SKOJ za Mrb (1940) in Ptuj (1941). V Lj. je kot član srednješol. komiteja SKOJ takoj po okupaciji delal v odboru OF za begunce s Štajerske, od dec. 1941 v ileg. tehniki CK KPS, od dec. 1942 bil sekretar okrož. kom. SKOJ za Sjo in iniciativnega okrož. komiteja SKOJ za Sjo, od maja 1943 član pokraj. kom. SKOJ za Sjo in glavnega inic. odbora Zveze slov. mladine (ZSM).

Jun. 1943 je odšel v partizane na Rog, kjer se je udeležil 1. sestanka glav. inic. odbora ZSM (jun. 1943), potem 1. konference Ujed. naveza antifašist. omladine (USAO) Hrv. v Otočcu (jun. 1943), Kočevskega zbora (okt. 1943; bil delegat mladin. vodstva in imel govor) in I. kongresa ZSM v Kočevski Reki (okt. 1943, imel referat), kjer je bil izvoljen v tajništvo glav. odbora ZSM in v centr. odbor USAO Jsle. Od dec. 1943 do jun. 1944 je bil sekretar pokraj. kom. SKOJ za Sjo; v tem času je na Prim. (febr. 1944) pomagal pripraviti 1. mladinsko konferenco (Štjak na Vipavskem, 29. febr. — 1. marec 1944, imel referat) in vodil slov. delegacijo na II. kongresu USAO Jsle (Drvar, maj 1944). Od jun. do jul. 1944 je bil član polit. odd. XVIII. div. NOV. Kot pisec in ur. je sodeloval v partiz. mladin. listih: Mladina (pesem: Nas čujete, 1943, št. 6; V. prvi ur. 1943–4), Mlada pest (Mladi pesti na pot, 1943, št. 1; Ob 1. zasedanju SNOS, 1944, št. 2; V. ur. 1944) in Slov. pionir (napisal več prispevkov in bil prvi ur. 1943–4). Pri glasilu USAO Jsle Mi mladi (od 1944 Omladina) je delal v uredništvu od avg. 1944 do apr. 1946 na Visu in v Bgdu in obj. več prispevkov.

Po vrnitvi v Lj. je bil direktor radij. programa (1946–8) in načelnik uprave SRS za radiodifuzijo (1948–9). Nato je bil v diplomat. službah: tiskovni in kult. ataše na Dunaju (1949–50), generalni konzul v Clcu (1950–4), sodelavec zun. ministrstva v Bgdu (1954; sodeloval pri pripravah za rešitev tržaškega vprašanja), predstavnik jsl vlade in nato generalni konzul v Trstu (1954–8; o manjšin. vprašanju govoril mdr. na VII. kongresu ZKJ 1950 v Lj.), poslanik v Berlinu (1958–61), 1962–3 in 1965–7 svetovalec v izvr. svetu SRS, 1963–5 poslanec v rep. zboru slov. skupščine; sodel. je v razpravah o šolstvu in energetiki, se zavzemal za ohranitev naravnega okolja (mdr. organiziral simpozij o gradnji elektrarne Trnovo na Soči, Lj. 1965, imel referat) in za pravice lovskih družin. Nato je bil v Bgdu pomočnik drž. sekretarja za zun. zadeve (1967–9), veleposlanik v Avstriji (1969–73; hkrati vodja jsl predstavništva v mednar. organizacijah: za industr. razvoj pri OZN in za atomsko energijo na Dunaju). Od 1974 je bil direktor Centra za biotiko pri Medexu v Lj., 1978 upokojen. Z referati se je udeleževal čebelarskih simpozijev (npr. Ženeva, 1977; Portorož, 1978, tudi organizator) in kongresov, mdr. v Avstraliji (Adelaide, 1977). Druge funkcije: preds. jsl dela jsl.-ital. odbora za izvajanje Specialnega statuta (1957–8, 1961–5); član izvr. odbora SIM (od 1962), tajnik Lovske zveze Sje in član izvr. odb. Zveze lovskih org. Jsle (1964–7), tajnik Društva slov. pisateljev (1966). - Priznanja: partiz. spomenica 1941; red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1946), bratstva in enotnosti s srebr. vencem (1947), za hrabrost (1953), jsl zastave z zvezdo na ogrlici (1954, 1955) in z zlatim vencem (1961), it. veliki križ z lento (1969), avstr. veliki zlati častni znak z lento (1973), red A. Janše (1978).

Po vojni obj. članke pretežno o kulturi in politiki, npr.: Kulturno delo na vasi (Mladina 1945, št. 10), Borba z mlini na veter (SPor 1951, št. 204–5 - o dvojezičnem šolstvu na Kor.), Od mladinske OF do ZSM (Ljubljana v ilegali III, 1967), Delež NUK v NOB (Zbornik NUK, 1978). Strokovne in organiz. članke obj. v Lovcu (1964-) in Slov. čebelarju - Biltenu Medex (1976-), zgodbe za otroke v Kurirčku (1979-).

Napisal je romane z revolucionarno in partizansko tematiko ter se z njimi pridružil smeri socialističnega realizma: o naprednem dij. gibanju na ptuj. gimn. tik pred okupacijo Naša velika matura (1941; oceni: J. Gruda = J. Kos, MR 1948/9, 54–7; H. Grün, NSd 1948, 715–6; shrv. prev. Bgd 1948, Zgb 1950); o ileg. tiskarnah Črna kri (1961; ocena: J. Šifrer, NSd 1962, 651–2); o vračanju delegatov z mladin. kongresa v Bosni Onkraj ceste se spet pričenja življenje (1963; ocena: J. Prešeren, NSd 1964, 655–6). V romanu Zid na mejni reki Selan (1964; oceni: M. Kmecl, Delo 1965, št. 7; M. Mejak, NRazgl 1965, 142) je opisal življenje diplomatov v povojnih blokovskih napetostih. V kmečkih črticah Kri in vino (1963; oceni: B. Trekman, NSd 1963, 945–6; S. Crise, Trieste, Trst, 1963, št. 57) je realistično in duhovito predstavil kmete Slov. goric in Haloz, v otroških Častna pionirska, tako je bilo (1980) pa se je vživel v usodo otrok med NOV. Napisal je tudi spomine Veleposlanikovi zapiski (1984; ocena: J. Jeri, Sd 1984, 855–9). V-ova knjiga Propolis, zdravilo jutrišnjega dne (1977, 1978²) je izšla tudi v angleščini: The miracle of propolis (Northamptonshire in Wellingborough 1979). Zbral je knjigo slov. kratke proze z lovsko motiviko Pol'ovanie pod Triglavom (Bratislava 1969). - Psevd.: Jernej, Jernej Kosec, Jernej Kovač, J. K., M. V., V. M.

Prim.: osebni podatki; arhiv IZDG; SBibl; Dokumenti istorije omlad. pokreta Jsle, Bgd 1953-; Slov. vestnik (Clc) 1954, št. 8 (s sliko); J. Koruza in F. Zadravec, Slov. književnost 1945–65, 1967; 63. izvestje gimn. D. Kvedra v Ptuju, 1969; B. Pleničar, Pionir in Slov. pionir, 1970 (bibl); Sedem dni 1981, št. 26 (s sliko). Vidovič

VOŠNJAK Mitja, pisatelj in diplomat, r. 3. febr. 1923 na Ptuju, živi v Lj. Oče Vladimir, uradnik in kmet, mati Majda Špan, učiteljica. Osn. š. in sedem razr. gimn. je obiskoval v domačem kraju, 8. razr. z maturo pa je zaradi vojnih razmer dokončal v Lj. Kot dijak je delal v levičarskem srednješolskem gibanju ter pri narodnoobrambnem delu proti Kulturbundu. 1938 je postal član SKOJ, 1940 pa KPJ, ko je bil izvoljen tudi v okrož. komite SKOJ za Mrb. in naslednje leto za Ptuj. Sodeloval je pri ptujskem liter. društvu Setev, pri gledališču F. Žižka ter pri glasilu Slov. mladina. V Lj. je delal najprej v odb. OF za štajerske begunce, od dec. 1941 v ilegalni tehniki CK KPS, čez leto dni je postal sekretar okrož. komiteja SKOJ za Sjo in od maja 1943 član pokraj. komiteja SKOJ ter glav. iniciativnega odb. Zveze slov. mladine (ZSM). Jun. 1943 je odšel v partizane ter delal v glav. odb. ZSM; na njenem 1. kongresu okt. 1943 je imel tudi referat. Tedaj je bil izvoljen tudi v centralni odb. USAO Jsle. Od dec. 1943 do jun. 1944 je bil sekretar PK SKOJ za Sjo. Konec febr. 1944 je pomagal pri organizaciji 1. mladinske konference na Primor., ki je bila v Štjaku na Vipavskem, kjer je imel tudi referat. Maja 1944 je vodil slov. delegacijo na 2. kongresu USAOJ v Drvarju. Nato je bil v ured. glasila USAOJ Mi mladi, in sicer od avg. 1944 do apr. 1946, najprej na Visu, zatem v Bgdu. Po vrnitvi v Sjo je bil dir. radij. programa, 1948-49 pa načelnik uprave LRS za radiodifuzijo. Zatem je bil premeščen v diplomatsko službo: bil je tiskovni in kult. ataše na Dunaju (1949–50), generalni konzul v Celovcu (1950–54), sodelavec drž. sekretariata za zunanje zadeve (1954) in generalni konzul v Trstu (1954–58). V Bgdu je sodeloval pri pripravah za rešitev tržaškega vprašanja, v letih 1957–58 ter 1961–65 pa je bil preds. jsl. dela odb. za izvajanje specialnega statuta, ki je po sprejetju Londonskega memoranduma zadeval položaj manjšin v bivšem STO. Bil je še poslanik v Berlinu (1958–61), pomočnik drž. sekretarja za zunanje zadeve (1967–69) ter veleposlanik v Avstriji (1969–73), bil pa je tudi vodja jsl. predstavništva v organizacijah OZN za industr. razvoj ter za atomsko energijo. V letih 1962–67 je bil svetovalec v Izvršnem svetu SRS ter republ. poslanec. 1974 je postal dir. Centra za biotiko pri Medexu v Lj., 1978 je stopil v pokoj. – Kot poslanec ter član številnih društev in organizacij se je posvečal tudi problematiki šolstva, lovstva, čebelarstva, izseljenstva, energetike ter ohranitve naravnega okolja. V zvezi s slednjim je 1966 v Lj. organiziral simpozij o gradnji elektrarne pri Trnovem ob Soči, kjer je sodeloval z referatom. Bil je član ter nekaj časa tajnik DSP. Med vojno je v skladu s svojimi funkcijami objavljal pretežno polit. članke, a tudi nekaj pesmi, npr. v listih Mlada Slovenija, Mladina in Mlada pest. Po vojni je objavljal članke o kult. in polit. v Mladini, SPor ter raznih zbornikih, zgodbe za otroke v Kurirčku, strok. in organizac. članke pa v Lovcu ter Slovenskem čebelarju. Napisal je nekaj romanov, v katerih je vsaj spočetka prevladoval t. i. socialni realizem, npr. Naša velika matura (1941), Črna kri (1961), Onkraj ceste se spet pričenja življenje (1963) ter Zid na mejni reki Selan (1964). Nekaj podobnega velja tudi za njegove kmečke in otroške črtice Kri in vino (1963) oziroma Častna pionirska, tako je bilo (1980). O svojih diplomatskih doživetjih je napisal spomine z naslovom Veleposlanikovi zapiski (1984). Njegova knjiga Propolis, zdravilo jutrišnjega dne je izšla dvakrat v slov. (1977, 1978) ter enkrat v angl. jeziku (1979). V-ov izbor slov. kratke proze z lovsko motiviko pa je izšel v slovaščini (Pol'ovanie pod Triglavom, Bratislava 1969). Objavljal je tudi pod različnimi psevdonimi. Prejel je sedem jsl. ter po eno it. in avstr. drž. odlikovanje.

Prim.: SBL IV, 589–90; Dokumenti istorije omladinskog pokreta Jugoslavije, Bgd 1953 s sl.; Slovenski vestnik 1954, št. 8 s sl.; Jože Koruza, France Zadravec, Slov. književnost 1945–65, Lj. 1967; 7D 1981, št. 26 s sl.

Mlakar