Vonča, Ferdinand (1792–1840)

Vonča (Wontscha, Wonczha, Bonča) Ferdinand (pri krstu Jožef), nabožni pisec, r. 26. marca 1792 v Šentvidu pri Ljubljani kmetu Gregorju in Mici r. Straklin, u. 31. jul. 1840 v Nazarjah. Gimn. je obiskoval v Lj. 1804–10, 1810 stopil v franč. red. Filozofijo je študiral 1811–4 v Gradcu (1812 v Karlovcu branil Theses ex logica, methaphysica et mathesi …), teologijo 1814–8 v Lj. in bil 1817 ord. 1818–9 je bil suplent na gimn. v Novem mestu, 1820–2 obiskoval specialni teol. tečaj v central. semenišču v Gor., opravil drž. izpit za lektorja bogoslovja. 1823–35 je bil lektor za biblične vede in orientalske jezike na Kostanjevici pri Novi Gor., tu 1828–35 gvardijan samostana, tajnik province in definitor, 1835–40 provincial. V imenu kostanj. samostana je 1836 prevzel v varstvo posmrtne ostanke franc. kralja Karla X. Burbonskega (gl. DS 1909, 549–50). — Bil je cenjen govornik; v svetem letu 1826 je imel vrsto pridig v videmski in lj. škofiji. Natisnjene so bile Tri pridge za sveto leto … 1827 (govoril 1826 v Špetru ob Nadiži; A. Medved, VBV 1907, 69–70). Objavil je še knj.: Regelca Manjših bratov našiga serafinskega Očeta S. Franziška (Videm 1837; izšlo tudi v nem.: Regel unseres …, Lj. 1837); Stand der kroat.- krainer. Franziskaner Ordensprovinz des hl. Kreutzes (Lj. 1838). Pesem Pot v nebesa je izšla v knj. V. Staniča Drugi perstavik starih ino novih cerkvenih ino drugih pesem (Gor. 1838). Njegov jezik je še okoren in slovnica slaba (Čop v Šaf. I, 125–6). - Prim.: r. matice Šentvid (ŠkALj); Marn; Primorski SBL I, 99 (Bonča); C. Vascotti, Storia della Castagnevizza, Gor. 1848, 116, 133; CFr 1926, 55 (slavnostna št.); A. Furlan, ČZN 1926, 44; Iugoslaviae scriptores latini …, Zgb 1968, I, 622; Pisma F. Levca, III, 1973, 35, 231; Pisma M. Čopa, II, 1986, 124. Lc.

Bonča (Vonča, Wonczha) Ferdinand OFM, nabožni pisec, r. 26. mar. 1792 v Šentvidu pii Lj., u. 31. jul. 1840 v Nazarjah. V 19. letu starosti stopil v frančiškanski red, posvečen 1817. V redu je bil gimn. katehat, v domači frančiškanski gimn. na Kostanjevici pri Gor. je poučeval »jutranje jezike« (grščino in hebrejščino) ter predaval biblicistiko (Stari in novi zakon). Več let je bil tajnik in član vrhovnega sveta provincije Sv. Križa. Prvič je bil izvoljen 22. avg. 1835 na kapitlju v Lj., drugič pa 6. sept. 1838. Leta 1825 se je udeležil romanja v Rim. Bil je znan in upoštevan pridigar, kar daje slutiti, ker so ga vabili tudi v bolj oddaljene kraje. Poleti 1826 je tri zaporedne nedelje po binkoštih pridigoval ob priliki svetega leta v Špetru ob Nadiži. Te tri govore je naslednje leto (1827) izdali v knjigi Tri Pridge sa Sveto leto k' jih je pridgval v' fari S. Petra per Natisoni Videmske Shkofije III. IV. ino V. Nedelo po Binkushtih Svetiga Leto 1826... Knjiga je bila tiskana v Celovcu pri Ferd. Kleinmayerju (156 str., M 8°), izdal pa jo je ljubljanski tiskar (založnik) Jurij Lichit. Deset let kasneje je izdal še knjigo Regelza Manjshih bratov nashiga serafinskega Ozheta S. Franzishka, Videm, nat. L. Vendrame; isto delo je izšlo tudi v nemščini Regel unseres seraphicum Vaters..., Laibach, J. Blasmik 1837; Stand der kroat.-krainerischen Franziskaner Ordensprovinz des hl. Kreutzes, Laibach, J. Blasnik 1838. Njegova je tudi pesem Pot v nebesa, tiskana v knjigi Drugi perstavik starih ino novih zerkvenih pesem... zbral Val. Stánig, v Gorici 1838. Leta 1840 je poslovenil knjižico Družba za vedno pomoč dušam v vicah. Rokopisa pa ni dokončal in so ga drugi »po kranjski« popravljali, poslan je bil v pregled gor. nadškofu, ker je na rkp. napisano »Admittitur. Goritiae 16. novembris 1840. Franc. Xav. archiepiscopus«.

Prim.: Uv. v cit. Tri pridige; te enote ne poznata ne Simonič ne Šlebinger; CvF 1926, Slavnostni izvod, str. 55; P. Chiaro Vascotti, Storia della Castagnevizza, Gorizia 1848, str. 116, 133; ZG 1878, 26, 226.

Brj.