Vombergar, Jože (1902–1980)

Vombergar Jože, dramatik, r. 16. febr. 1902 v Pšenični Polici pri Cerkljah bajtarju Jerneju in Marijani r. Cankar, u. 20. okt. 1980 v Buenos Airesu. Po osn. šoli v Cerkljah in Kamniku ter klas. gimn. v Šentvidu nad Lj. (1915–1923) je končal pravo v Lj. Kot študent je deloval v katol. društvu Borba in Akad. zvezi. Po diplomi je bil leto in pol prefekt v dij. domu na Ptuju, nato se v Lj. preživljal z inštrukcijami in prevajanjem za časnike, bil programski koreferent pri lj. radijski postaji, korektor pri Slov. domu, tiskovni referent na lj. magistratu. 1945 je pred osvobod. zbežal na Kor. in prek Italije emigriral v Argentino, bil v B. Airesu delavec in uradnik na železnici do upok. 1968. V gimn. je sodeloval pri rkp listih Jutranja zarja in Domače vaje, igral in režiral na šoli in na prosvetnem odru v Cerkljah. Pozneje je napisal nekaj ljudskih iger, ki so osvojile predvsem odre društev, vključene v Prosvetno zvezo, a nekatere prišle tudi na poklicna gled. in se razširile po zamejstvu. Drama Vrnitev (obj. 1932) je hotela prikazati tragično zgodbo s kmečkega podeželja, vendar se je izgubila v romantičnosti in prikazovanju ljudi, ki jih premika dramatik po potrebi svoje moralne ideje. S kmečko komedijo Voda (upriz. v SNG Lj. 1932 in predelano 1942; obj. 1932 in 1935; veliko igrana tudi na amat. odrih in med izseljenci, prev. v srbohrv., slovaščino in nemščino; prim. S 1932, št. 288; J 1932, št. 293; SN 1942, št. 13) in satir. veseloigro Zlato tele (upriz. v SNG Lj. 1935; obj. 1934; prim. Drama 1935, 6–8) je dal odrsko in vsebinsko uspešni igri za ljudske odre. Ob Finžgarjevi romantičnorealistični vzgojni in Golarjevi literarnofolkloristični dramatiki je ustvaril komediji položajev in značajev, ne življenja. Humor in ironija mu nista prerastla v satiro. Po vojni je napisal ljudske igre: Tabor brezpravnih (odl. obj. v Čez izaro, Clc 1951), Napad (soavtor, upriz. v B. Airesu), satir. komedijo po Levstiku Martin Krpan (Clc 1961, B. Aires 1966; upriz. v B. Airesu in na Kor.). Neobj., a v Argentini upriz. so bile dvodejanka Dva brata, enodej. Materino srce, dvodej. Božji klic, otroška dvodej. Mavrica.

V. je prvi slov. pisec radij. iger, izvajal jih je lj. radio. Z dobrim poznavanjem zakonitosti radij. medija je s pisat. spretnostjo in lahkotnostjo napisal vrsto del, ki so ustrezala zahtevam radij. dramatike. Nekatere temeljijo na ljudskih motivih, tako prva Sveti trije kralji (izvajana 1. jan. 1935, po legendi o Bogatinskem jezeru) in Zakleta Veronika (izv. 1935, po legendi iz kamniške okolice). Ljudske običaje je vešče upodabljal v domačijskih in veselih večerih, mdr. »pogled v zimski večer pod vznožjem Kamniških planin« Le predi, dekle, predi (izv. 1935), »vrsta zvočnih slik« Velikonočni običaji (izv. 1935), »revija pestrih prizorov po slikah kranjskih čebelnih panjev« Naš uljnjak (izv. 1939). Po Collodiju je dramatiz. nadaljevanko Storžek in njegovo burkasto življenje (izv. 1935–6). Najpopularnejši je bil cikel Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake in njegovih (izv. 1935–1941, 16 veseloiger); z rahlo ironijo in s smislom za grotesko je prikazal nekaj stalnih tipičnih postav iz tedanje malomeščanske Lj. 1945 je začel pisati satirične prizore Pod drobnogledom, a je pripravil samo dva večera. V zborniku Ob kresu (1937) sta izšli radij. enodejanki čudo kresne noči in Sveta brata Ciril in Metod.

Bil je med organiz. založbe Drama in sourednik časopisa Drama (1933–1934, št. 1/2), kamor je pisal o igranju in o ljudskem odru, o tem tudi v Naš val (1934) in S (1937, št. 88). Souredil je zbornik Na bregovih Bistrice (1938), prev. roman F. Brackel, Cirkuški otrok (1929). — Prim.: r. matice Cerklje (ŠkALj); SGL; Zssl VI; Naš val 1935, št. 4 in 16; F. Koblar, Dvajset let slov. drame, II, 1965; F. Vodnik, Kritična dramaturgija, 1968; M (Trst) 1970, 58; Glas Slov. kulturne akcije (B. Aires) 1980, št. 1/4 (s sliko); Svobodna Sja (B. Aires) 1980, št. 43 (s sliko) in 44. — Slika: Naš val 1935, št. 9. Smj.+Smasek