Slovenski biografski leksikon
Volovšek Vladimir, stomatolog, r. 14. okt. 1905 v Celju davčnemu nadupravitelju Rudolfu in Rozi r. Oblak, u. 13. marca 1986 v Ljubljani. Osn. šolo in klas. gimn. (1916–24) je obiskoval v r. kraju, medicino študiral 1924–30 v Zgbu in bil 1930 prom. Stažiral je 1930–1 v Celju in Zgbu in v tem času tudi odslužil voj. rok. Do febr. 1933 se je specializiral v Gradcu, do junija 1933 na Dunaju, dec. 1933 je opravil spec. izpit za ustne in zobne bolezni v Zgbu. Od 1934 je imel zasebno zobozdravniško prakso v Lj. in jo obdržal do 1958. 1950 se je zaposlil na stomat. odd. Med. fak. v Lj. kot višji asistent, 1953 docent, 1959 izr. in 1967 red. prof. Upokojen je bil 1976. Predaval je tudi na dentist. šoli 1949–51, enoletnem tečaju za zobozdravst. instrumentarke 1951, sred. zobotehn. šoli do 1953, stomat. odd. Med. fak. na Reki (pred-klinično protetiko) 1975/6. - 1952 je bil inšpektor za zobozdravstvo, 1959–61 delal hon. v šolski zdrav. ambulanti v Kranjski Gori, 1961–3 pa na zobni polikliniki v Lj., več let bil odbornik Društva zobozdr. delavcev. - Izpopolnjeval se je 1950 v Zürichu, Baslu in Bernu, 1954 v Essnu, 1962 v Hamburgu. Z referati se je udeležil kongresov in strok. stomatoloških sestankov, mdr.: Zagreb 1952, Gradec 1952, 1960, Lj. 1953, 1954, 1962, 1965, Bad Aussee 1953, Mrb 1956, Bgd 1956, 1958, Portorož 1975.
Poglabljal se je v probleme snemne protetike, preučeval biološke osnove, ki so dane protetiku, psihologijo protetičnega pacienta, odnose med protetiko in drugimi vejami stomatologije, fiziologijo in patologijo čeljustnega sklepa ter njeno odvisnost od porušenega ravnovesja stomatognatnega sistema. Za bolnike z močno zoženo in rigidno ustno režo je izdelal večdelne pripomočke, ki se uporabljajo pri izdelavi protez, in večdelne proteze. Za godbenike na pihala s totalnimi protezami je modificiral in izpopolnil stabilizacijski pripomoček, ki omogoča opravljanje poklica. Za tesnejšo vestibularno ventilno zaporo pri zgornji totalni protezi je namesto zelo kompliciranega ventilnega odtisa po Wildu uvedel radiranje delovnega modela in pri tem dosegel enak učinek. Napisal je skripta: Snemna protetika - Totalna proteza (1955). Več strok. člankov obj. mdr. v: ZobV (od 1949), Österr Z Stomatol (1954), Rev Stomatol (1959), Stomatol Glas Srb (1959), Stomatol Vjesn (1968).
Prim.: osebni podatki; ULj, II, III/2; Obj. Univ. v Lj. 1959, št. 14, 56–7; 1960, št. 20, 108–11; Bibl fak. učiteljev in sodelavcev Med. fak. 1967–71, 1973, 79; L. Bleiweis, ZobV 1965, 287–8 (s sliko) in 1975, 79–80 (s sliko). S. G.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine