Slovenski biografski leksikon
Voljč Jakob, pesnik, r. 24. apr. 1878 na Vrhniki dninarju Jakobu in Katarini r. Štajer, u. 25. okt. 1900 v Ljubljani za tuberkulozo. V Lj. je obiskoval 1890–8 II. drž. gimn. (od 3. razr. gojenec Alojzijevišča), od 1898 štud. teologijo. Bil je obetajoč lirik in pripovednik. Pesmi je obj. v rkp Domačih vajah (1895–8), od 1897 v DS, Zori (Dunaj), almanahu Na razstanku (1898), A (otroške), V (predvsem mladin.), postumno v KMD (1901–2) in KO (1901). Prve pesmi v baladni zasnovi izpričujejo odklon od Aškerca, nagibanje k svobodnejši obliki in simbolno lirskemu občutju, kakor tudi k vplivom maloruske ljudske poezije, npr. v pesmih Smrt, Napoleon, Februarski večer (Zora 1899). Bil je blizu porajajoči se moderni; razbolela osebna lirika razodeva težnjo po idealistični razrešitvi življenj. smisla in končno pretresljiv boj s smrtjo in globoko verno resignacijo (cikla Bolnik, Materi, DS 1900). Ta trpka poteza je prisotna celo v mladin. pesmih.
V prozi se zgleduje pri Kersnikovem domačijskem realizmu, npr. humoristična zgodba Naš prvi policaj (Domoljub 1898, 152–5) in trška povest Novo življenje (DS 1900). Nekatere krajše slike razodevajo oster opazovalni dar, mdr. Stara mati, O vseh svetih, Sveta noč (Domoljub 1897), kakor tudi lit. satira Sraka in Krokar (S 1898, št. 195–200). V pesmih in prozi so pogosti socialni poudarki. - Prevedel je povest K. Š. Gjalskega (= L. Babić) Marica (1897) in dramatiziral svetopisemsko zgodbo Egiptovski Jožef ( V 1901). — Psevd.: J. Kosar, Rado Kosar, I. Kremen, Emanuel Savel, Vinko Vinič, Vitigoj. — Prim.: r. matice ž. Vrhnika (ŠkALj); Bibl JLZ; Zssl III—IV; DS 1900, 672; 1916, 53 (I. Grafenauer); A. Merhar, S 1900, št. 245, 248; M. O(peka), KO 1901, 71–4; Zora 1901, 31. Kr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine